10. 4. 2005 | Mladina 14 | Kultura
Eric & Matjaž
Fanta iz province, ki sta se zavihtela na medijske in modne piste
Matjaž in Eric
© Denis Sarkič
Leta 1985 sta impulzivni Milančan Stefano Gabbana in flegmatični Palermčan Domenico Dolce postala duet, ki je pretresel visoko modo tudi zunaj njune rodne Italije. Gabbana mimogrede pripomni, da imajo geji precej domišljije in bolje od drugih občutijo žensko. Pravzaprav, da sta par Dolce & Gabbana boljša od oblikovalk ženskega spola, ker te podzavestno kreirajo zase, onadva pa pristopata k obleki s sanjskega pogleda.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 4. 2005 | Mladina 14 | Kultura
Matjaž in Eric
© Denis Sarkič
Leta 1985 sta impulzivni Milančan Stefano Gabbana in flegmatični Palermčan Domenico Dolce postala duet, ki je pretresel visoko modo tudi zunaj njune rodne Italije. Gabbana mimogrede pripomni, da imajo geji precej domišljije in bolje od drugih občutijo žensko. Pravzaprav, da sta par Dolce & Gabbana boljša od oblikovalk ženskega spola, ker te podzavestno kreirajo zase, onadva pa pristopata k obleki s sanjskega pogleda.
Osem let po modnem krstu D & G sta Nizozemca Viktor Horsting in Rolf Snoeren, ki sta se leta 1992 spoznala na akademiji za modo v Arnheimu, s skupnim delom pobrala prestižno nagrado na festivalu v Hyeresu. Od takrat se je oblikovalski par, ki ustvarja v Amsterdamu, povzpel vse do 150 modnih trgovin, posejanih po vsem svetu.
In glej ga, lani se je v družabnih kronikah slovenskih ženskih revij pojavil še slovenski oblikovalski duo Eric Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak. Prebrati je bilo mogoče, da sta tudi sicer par, da v vsakdanjem življenju uporabljata puder in šminko ter da občudujeta Alana Hranitelja. Malo težje je bilo razbrati, kaj sploh nekam bleda fanta počneta.
1 x 1 = 1
Na soočenje, ki je potekalo v lokalu, kjer je tandem rezerviral mize, sta zamudila trideset minut. Potrpežljivost se je nevarno približevala kritični točki, ko je dvojica v spremstvu psice dalmatinke končno vstopila. "To je Iuno, poimenovana po rimski boginji, pokroviteljice družine in partnerskih zvez," mi je psičko predstavil Eric, medtem ko je Matjaž z nje s krpo brisal deževne kapljice. Eric je blond in je star 21 let. Matjaž je leto starejši, za glavo višji in ima smolnato črno grivo. "Spoznala sva se v centru Ljubljane pred dvema letoma in pol, takrat ko sva še najmanj koga iskala," je Eric začel zgodbo o njunem delovanju. Za Matjažem je bila izkušnja s škofijsko gimnazijo, plesom in risanjem. Erikovo puberteto sta zaznamovala glasbena šola in ljubiteljsko gledališče.
Oba naturalizirana Ljubljančana: Eric iz Železnikov, Matjaž iz okolice Maribora. "Drug za drugega sva kriva za to, kar zdaj počneva," je Eric potegnil navzgor spodnjo ustnico in obliznil uhanček pod njo, "ob drugem človeku se hitreje razvijaš, kot če si sam." Vesta, zdita se mi neresnična. Kot da bi bila medijski konstrukt tipa "pop star" ali "sanjske ženske", le da je vajin ustvarjalec tračarski tisk, ki bi rad popestril zadnje strani. "Za to pa nisva čisto nič kriva," se je oglasil Matjaž. "Midva sva že prej delala stajlinge, predvsem zase. Potem pa je kolegica oblikovalka rekla, zakaj ne bi organizirala modne revije," je povedal Eric. "In sva jo res. 22. oktobra lani, na gradu, in sploh nisva pričakovala toliko pozornosti." Matjaž s tanko plastjo rdeče šminke na ustnicah je dodal: "Od takrat naprej naju novinarji oblegajo. Pravzaprav si zdaj želiva malo medijskega zatišja."
Njuna prva in za zdaj zadnja modna revija, kakor pravita, je bila zanju krst. Začutila sta, da jima je uspelo in sta si zato poiskala šiviljo za uresničevanje idej (pač, do Dolceja, ki je pri svojih sedmih letih znal prišiti rokav k obleki, imata še dolgo pot), sponzorje za širše delovanje in oblekla nekaj ljudi (Regino na zadnji Emi, Barbaro Drnač na Viktorjih). "Na splošno je Slovenija modno neozaveščena. Kultura oblačenja je na psu, z redkimi izjemami," je potožil Erik. "Večina v izložbi vidi obleko, ki funkcionira na lutki. To kupijo in si ne upajo eksperimentirati," ga je dopolnil Matjaž, "v tujini ljudje sprašujejo stilista, kaj obleči za na kavo. Pri nas pa je še premalo dogodkov, kjer bi bilo pomembno, kako si oblečen. Ni niti ene strokovne oddaje o modi ..." Zato si oba želita v tujino. "Neki novinar je lepo rekel, da je Slovenija valilnica, iz katere bova odletela," in zaokrožila, "najraje bi živela v Parizu."
Dokolenke
Fanta se torej resno jemljeta. Menda še preveč, glede na to, da nimata za sabo niti krojaškega tečaja. Matjaž je namreč vpisan v tretji letnik družboslovne fakultete, smer politologija - mednarodni odnosi. Eric pa si je za premislek, kaj bo, ko bo velik, vzel čas, ki še traja. Po drugi strani, okrog je toliko ljudi, ki si niti v sanjah ne upajo pogledati čez lasten prag, da dvojici privoščim celo njuna nekoliko previsoko povzdignjena nosova in samovšečnost. Čas bo že pokazal, ali sta dobrodošla v Parizu, a za zdaj sta na rodni grudi, kjer so poslanci v državnem zboru zavrnili zakon o istospolni partnerski zvezi. "Kaj naj rečem? Strički v parlamentu, ki niso preveč inteligentni, drugače ne bi bili politiki," je odrezal Eric, "če bom hotel ustvariti skupno življenje, se ne bom oziral na zakone." Torej, Jelinčiču kot oblikovalca ne bi svetovala? "Hm. Sicer še nisem pogledal, ampak če nima dokolenk, naj se zamisli nad svojim stilom," se je vznemiril Eric, "kajti bistvo vsakega moškega so dokolenke. Z navadnimi nogavicami, ki se pokažejo izpod hlač, je vsak politik videti kot navaden kmetavzar." In se je še naprej razburjal, češ da imajo še pa še denarja, izpod hlač jim pa štrlijo tiste sintetične, češke, za tristo tolarjev! "Mogoče dajeva občutek, da sva ful vzvišena, a sva pač odprta," je komentiral Matjaž, "Nikoli ne bova komu rekla, da je videti dobro, če je grozen." Kaj pa krzno? "Uporabljava samo umetno krzno, ki je preprostejše za vzdrževanje in krojenje." Eric je dodal: "Mene bi bilo sram, strah in groza, če bi moral nositi na sebi toliko krvi, samo da pokažem prestiž. Sploh pa krzno ni več tak statusni simbol, je le znak snobovskega afnanja." Torej, sta vegetarijanca? "Ne, nisva in usnjeni čevlji so še zmeraj temelj, res pa je, da je usnje samo stranski produkt mesarske industrije."
Matjaž, ti si obiskoval škofijsko gimnazijo in okrog vratu imaš križ, greš pogosto k maši? "Za škofijsko gimnazijo sem se odločil zaradi latinščine. Presenetilo me je to, da so mi ves čas dopovedovali, da naj bi molitev izhajala iz srca, hkrati pa je bila obvezna." Skratka, križ je le modni dodatek? "Misliva, da prvotni namen krščanstva nikoli ni bil grabljenje posesti in gradnja gromozanskih stavb, kaj šele celibat. Posebna gnusoba pa so nabirke na pogrebnih mašah, ko izkoristijo tvojo največjo stisko," je rekel Erik. "Če že grem v cerkev," je nadaljeval Matjaž, "grem zaradi umetnosti. Če pogledaš kakšen mašni plašč - koliko ročnega dela, dragi in poldragi kamni, zlate vezenine!"
Delujeta kot usklajen par, s tem da je Erik malo zgovornejši od črnolasega Matjaža. In kako na njuno medijsko angažiranost gledata njuni družini? "Za babico sem, recimo, popolnoma nesprejemljiv, ker imam kilogram fasade na obrazu in bele lase," se je nasmehnil Eric. "A njegova mama naju je danes peljala po nakupih blaga za naslednjo kolekcijo. Tudi jaz se s svojimi dobro razumem, čeprav sta nekoliko skeptična, ker sem študij postavil na stranski tir."
Naslednja kolekcija, za katero sta dala ideje in zasnove za oblikovanje nakita iz stekla in nogavic, bo v znamenju fatalne ženske, take, h kateri si moški ne upajo pristopiti. "To bo izključno visoka moda. In med ustvarjanjem te kolekcije sva že dobila veliko idej za naslednjo akcijo."
Fashion Show
© Arhiv Eric & Matjaž
Fashion Show
© Arhiv Eric & Matjaž
The flower of blood
© Arhiv Eric & Matjaž