V mišolovki

Morda tega ne bi mogli trditi za v četrtek prvonastopajoče, do sluzaste, sladkobne hipijade razlezene Dance On Trial, ki, kadarkoli se pošteno obrnejo, spomnijo na kak drug ansambel iz davne ali bližnje, "stonerrokovske" zgodovine.

Vendar pa lahko za Nebulo, na pepelu začetne postave Fu Manchu ustanovljeni trio, ki ga je v naše kraje v okviru hardrokovskega cikla pripeljala Buba, rečemo edinole: "These guys rock!" In pristavimo, da tako energično, s skrajšano vžigalno vrvico odigranega, nagnetenega in pankovsko priostrenega hardroka pač ne slišiš vsako četrtletje, kakor se tudi v prestolnico le vsakih par let primaje virtuozni kitarist, ki bi do zadnje špranje zapolnil zvok rokenrol tria in bi solaže bluzovskega porekla - med Antonom in Hendrixom - brez neosnovanega, kmečkega napihovanja in vedno v funkciji zasedbe popeljal tako daleč v psihedelične širjave.

Verjetno je šteti za ironijo usode, da v sodobni kitarski psihedeliji največkrat, vključno s spodaj podpisanim, sori, uživa zmerno naklana ali kvečjemu nakajena klientela, ampak temu bi se bilo moč izogniti le na kakem love-inu, ferceranju pod odprtim nebom. Drugo, za obiskovalstvo Orto kluba bolj pereče vprašanje pa je, kdaj bo prestolnica prišla do dvorane, kjer se zvok že na polovici prostora ne bo porazgubil na jakost prenosnega kasetarja in kjer se bo dalo dihati drugače kot na škrge.