Kile gor, kile dol

Recimo takoj: čeprav so se neworleanski teškaši Crowbar bojda morali odpovedati dolgoletnemu ba(j)su zasedbe, ki zaradi stoosemdesetih kil več ni mogel na turneje in je od nastopa v študentski menzi preteklo že veliko mrtvakov polnih voda, ni njihov metalski sevdah, moreče počasno drobljenje kilotonskih riffov v ponedeljek zvenel nič manj kremenito kot kdajkoli.

Crowbar, ki so pač izjemni v radikalizaciji sabbathovske more in podobno intoniranega južnjaškega bluzenja, svoje hardkorovske korenine pokažejo tekom živahnejših rezov v spored. Čeprav drugače nastopajo pred petdesetkrat številčnejšo publiko, pa si tudi v praznem klubu Channel Zero, mrkega čela, od boli škripajoč z zobmi in moško pljuvajoč po odru, omislijo prijeten klubski večer. Zase in za peščico refrene pripevajočih in čupajočih navdušencev, ki jim ni mar za nič kaj metelkovsko višino vstopnine in neprijetni, deževni, nekoncertni začetek tedna. Mimogrede, mimo Švedov Sludge, ki bolj zaležejo zaradi steklega gnoma na basu kot zaradi nevemkako sveže zveneče, prej kompilirane muzike: se nam s Pussy Finger, katerih nastopanja nevajeni pevec obrajta Pantero in katerih kitarist nosi majico Danziga, priporoča obetajoč stonerrokovsko metalski hibrid?