Šala brez krčmarja

Ni rečeno, ni rečeno. Newyorški kvartet Gutbucket, ki ga je v ponedeljek sviral v Kudu F. Prešeren, bi lahko načeloma imeli za vnašalca svežine ali vsaj malo drugačnih manir v džezovstvo, saj navsezadnje, eno za drugim, na šus in v preskok, streže z marsičem - tudi z artrokovskimi preštevankami, latinom in nojzom, "težkimi" hardrokovskimi prijemi... In je kako vihrajočo čupo v parterju prišteti med velike uspehe.

Žal pa se nobena župca ne poje tako vroča in vsa ta miškulanca Gutbucket na dolge proge povzroča pomisleke, ali ne bi z obsežnimi izpadi posejan show saksofonista rabil podlage, debelejše od metalstvo ponazarjočega efekta na kitari in ali nastopaški Gutbucket vseeno ni tako smešen in iskriv, kot se zdi samemu sebi.

Čeravno je pogledovanje džezovskih muskontarjev po "popularnejših" žanrih za razliko od zagatnejših, izvedbeno verodostojnejših, če ne tudi srčnejših zornovskih podjetij tokrat vknjižilo le prehodne točke, pa, kot kaže, sodi med znanilce programskih ambicij, ki bi lahko domačnemu, za klubske koncerte zelo primernemu Kudu po sušnih letih le vdihnile malo življenja v potrnfestovskih sezonah.