Električni Jezus

Borut Savski, ki zadnje čase resda ni imel sreče s kondicijo svojih muhastih strojev, je v torek končno predstavil nekaj, kar deluje in celo zbuja čustva, najsi gre za sočutje, veselje ali ogorčenje. Gre za par razpel, osrednje, na katerega obešeni, iz primitivne elektronike in senzorjev sestavljeni gimnastičar pred očmi obiskovalstva le šumi preko zvočnikov in trudno sklanja glavo, in intimnejšo, žepno verzijo iz kablovja barve kože, ki se na dotik odziva z nejevoljnim mencanjem. To boli. Nič manj, kakor bi bolelo, ko bi te flosknila pnevmatična, nepredvidljiva, sikajoča kobra iz cevi Stefana Doepnerja, ki je s Savskim združil moči pri projektu Totem in tabu in se namenil občinstvu odščipniti vsaj kako minuto za razmislek o statusu robotov, no, "gibalnih skulptur" z avtonomnimi kodami vedenja.

Ker je Totem in tabu bival v Kapelici le en sam večer, ni niti imel priložnosti, da bi pri fundamentalistih zbudil ogorčenje, zato pa je, kakor je v valilnici kibernetike že v navadi, poskrbel za primerno adventno vzdušje. Kakršnega bo že v torek skušal podkrepiti Paul Granjon, ki bo imel v Kapelici predavanje o dlakah in strojih in tudi predstavil svoje robote, ki se parijo in vadijo karate. Androidi vabljeni!