Damjana Kolar

6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  1. zapoved

ObLIKE

5/1–7/2

Oblikovanje ne pomeni zgolj dodane vrednosti, temveč in predvsem osnovno vrednost izdelka

Oblikovanje ne pomeni zgolj dodane vrednosti, temveč in predvsem osnovno vrednost izdelka
© Jurij Dobrila

Oblikovanje postaja vedno bolj odločujoč dejavnik v slovenskem gospodarstvu in pri promociji Slovenije. Spoznanje, da oblikovanje ne pomeni zgolj dodane vrednosti, temveč in predvsem osnovno vrednost izdelka, postaja imperativ časa.

Najstarejše profesionalno združenje oblikovalcev v Sloveniji, Društvo oblikovalcev Slovenije, je lani praznovalo šestdeset let. Desetega junija 1951 je bilo ustanovljeno kot Društvo dekorativnih umetnosti Slovenije z namenom, da neguje in spodbuja izvirnost in ustvarjalnost vseh vrst dekorativnih umetnosti. Nastalo je tudi zato, da bi ne glede na različne osebne poglede na estetiko združevalo podobno misleče in delujoče v prizadevanjih za vrednote poklica in uveljavitev stroke ter dvigu oblikovalskih standardov v družbi. Na svoji poti je društvo vzpostavilo ključne povezave v domačem in mednarodnem prostoru ter postalo polnopravni član mednarodnih oblikovalskih združenj, kot so ICOGRADA, ICSID, IFI, WCC in BEDA.

V Sloveniji je danes okoli 4500 podjetij, ki se ukvarjajo z oblikovanjem vizualnih komunikacij in industrijskim oblikovanjem. Mnogi od njih niso člani stanovskih oblikovalskih organizacij, mnogi so do njih tudi kritični, a društvo kljub temu v svojih vrstah združuje vrsto vrhunskih ustvarjalcev z različnih področij oblikovanja, zato razstav, ki predstavljajo njihovo delo, nikakor ne gre spregledati.

Ena takšnih razstav je te dni na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gre za pregledno tematsko razstavo članov Društva oblikovalcev Slovenije, na kateri so predstavljena novejša oblikovalska dela s področja vizualnih komunikacij, industrijskega in unikatnega oblikovanja, scenografije in fotografije.

Tema razstave je Ustrezno? Všečno?, njeni avtorji pa se med drugim sprašujejo, kdaj se ustrezno in všečno izključujeta in kdaj sobivata. Kdaj oblika podpira funkcijo, poslanstvo, namen, cilj in kdaj deluje sama zase? Koliko nas stane vpliv sodobnih medijev in ali vplivajo na našo presojo? Sprašujejo se tudi, kako se lahko oblikovalci uprejo poplavi instantnega dojemanja, hitre presoje in »lajkanja« oziroma »všečkanja« in ob tem ohranijo svoje oblikovalsko dostojanstvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.