Enakopravnost / Dr. Joanna McKay: »Ni nepomembno, da Angela Merkel nima otrok.«
Britanska politologinja in sociologinja dr. Joanna McKay o razlogih za pomanjkanje žensk v politiki, ki kličejo po nujnih in predvsem družinam bolj naklonjenih družbenih spremembah

© Borut Peterlin
Ženske sestavljajo dobro polovico slovenskega prebivalstva, a v politiki jih je le za vzorec. Še manj se jih prebije na najvišje položaje. Še nikdar nismo imeli premierke ali predsednice države. V sedanji vladi sedi ena sama ministrica. Zaradi kvot imamo vsaj rekordno tretjino poslank. A kvote so le začetek. Največja ovira je spoznanje žensk samih, da najverjetneje ne bodo zmogle dovolj dobro krmariti med politično kariero in družinskim življenjem. Na koncu praviloma izberejo slednje.
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi dr. Joanna McKay, ki na univerzi Nottingham Trent University poučuje britansko in nemško politiko ter primerjalne evropske politike. Čeprav so njene ugotovitve plod proučevanja številnih britanskih in nemških političark, ne ponujajo le vpogleda v zakulisje odločitev, s katerimi se ubadajo bodoče ali aktivne političarke, temveč tudi tistih, ki jih morajo sprejeti ženske na drugih izpostavljenih položajih in vse tiste, ki se bodo nanje morda povzpele kdaj v prihodnosti.
Slovenski parlament ima v sedanji sestavi največji delež poslank v svoji zgodovini, kar je posledica volilne zakonodaje, ki je vpeljala ženske kvote. A v vladi smo imeli še nedavno štiri ministrice, od tega sta bili dve odgovorni za obrambo in notranje zadeve, ki sta dva izmed ključnih resorjev. Zdaj pa imamo le eno ministrico. Pristojna je za Slovence po svetu.
V politiki je to pogosto povezano s tem, katera stranka ima oblast. V Veliki Britaniji je veliko več žensk na pomembnih položajih v laburistični stranki kot v konservativni. Tudi v večini drugih evropskih držav imajo ženske boljše zaposlitvene možnosti v levosredinskih političnih strankah. Seveda pa obstajajo izjeme. Najočitnejša je nemška kanclerka Angela Merkel. Vodja krščanskih demokratov je postala v zelo nenavadnih okoliščinah, v času škandala znotraj te stranke, ki je vrgel slabo luč na večino njenih moških tekmecev. Če se to ne bi zgodilo, je vprašanje, ali bi lahko postala predsednica stranke in nato še kanclerka, a ne glede na to se je zavihtela na sam vrh. Še ena izjema je nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher. Res pa je, da je pogosto nastopala na povsem enak način kot moški politiki. Njeno vladanje ni spremenilo kulture ali kako drugače vplivalo na to, da bi postale ženske v politiki enakopravnejše.