Marcel Štefančič jr.

13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

jOBS

jOBS, 2013
Joshua Michael Stern

Dolgčas.

Steve Jobs je znal prodajati iProdukte – tu mu ni nihče segel niti do pasu. Bil je mojster prezentacije, Oskar Schindler digitalne dobe. Drugi so delali, on je zapeljeval – in zapeljal tako rekoč ves svet. Toda jOBS, njegova biografija, ni iFilm. Niti ni Socialno omrežje. Daleč od tega.

jOBS, najslabši produkt, povezan z Jobsovim imenom, je tabloid, ki »razkriva«, da ni vedel, kaj bi s sabo, da je hipijevsko taval po faksu, da ni doštudiral, da je okrog paradiral bos, da ni imel daru za umetnost, da je veliko lagal, tudi svoji punci, da ni hotel priznati svojega otroka, da je bil koleričen in aroganten, da je stalno kričal in žalil, da je nategnil svojega partnerja Steva Wozniaka, da je najboljše programerje teroriziral in brezdušno odpuščal, da je mislil le nase ipd., obenem pa nam zagotavlja, da je bil iJobs genij, ki so ga vsi tolerirali le zato, ker je bil genij.

Toda ko gledate ta film, dobite občutek, da je bil genij zato, ker so ga vsi tolerirali. Odgovorov na vprašanja, zakaj mu je tako zelo uspelo, kako je prišel v vsa srca tega sveta, zakaj je svet videl drugače in v čem je bila njegova genialnost, tu namreč ne boste našli, predvsem pa tu ne boste našli odgovora na vprašanje, kako mu je vse to uspelo, če pa so bili okrog njega sami irelevantni statisti, ki jih lahko celo film mirno pošlje v rit, kot da ni bil Jobs le ta, ki je prodajal to, kar so ustvarili drugi. Film pač ponotranji dobro znano holivudsko ideologijo: ni važno, kdo kaj naredi – važno je, kdo igra! Jobsa, ki ni pustil, da bi se kdo smejal njegovi viziji, igra Ashton Kutcher, ki se mu boste smejali še dolgo v noč.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.