|  Kultura

Sto psov Jana Cvitkoviča

V Kinodvoru dogodek ob okroglih obletnicah Staregare in Beneškega filmskega festivala

Cvitkovič je pri ustvarjanju filma omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti.

Cvitkovič je pri ustvarjanju filma omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti.
© Staragara

V Kinodvoru bodo ob 20. uri ob deseti obletnici produkcijske hiše Staragara ter 70. izdaji Beneškega filmskega festivala predvajali najnovejši deli ustanoviteljev Staregare Jana Cvitkoviča in Janeza Burgerja. Na ogled bo še omnibus Venezia 70 - Future Reloaded, pri katerem je sodeloval tudi Cvitkovič. Cvitkovičev film Sto psov je narejen na neklasičen način. Režiser je pri ustvarjanju filma omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti.

"Nisem želel, da bi se racionalni del osebnosti vmešal v postopek dela... Rezultat je film, ki mi je zelo pomemben. Res pa je, da od gledalca zahteva drugačen pristop. Ne sme iskati klasične zgodbe, ampak se mora prepustiti moči samega medija," je dejal Cvitkovič. Na koncu je film izpadel kot zgodba o bodočima Adamu in Evi - o bodočem moškem, ki se utrudi in preda svojo moč ženski, je še pojasnil. Film so že predvajali na Festivalu slovenskega filma, v Kinodvoru pa bo doživel uradno premiero. Mimogrede, tisti, ki se premiere v Kinodvoru ob 20.00 ne boste mogli udeležiti, si film lahko premierno ogledate tukaj.

Burger pa je dejal, da se v svojem kratkem filmu Krik dotika delitve na podlagi ideološke pripadnosti. Črni vojaki zajamejo rdeče vojake in jih postrelijo. Nato rdeči vojaki zajamejo črne in jih postrelijo. In tako naprej do bridkega konca. Po projekciji filmov Cvitkoviča in Burgerja bodo v Kinodvoru s posebnim dovoljenjem organizatorjev beneškega festivala predvajali še omnibus ob 70. izdaji Mostre. Organizatorji so povabili 70 režiserjev z vsega sveta, da posnamejo do največ 90-sekundni film na temo prihodnost kinematografije.

Future Reloaded je skupinski poklon Beneškemu filmskemu festivalu in hkrati razmislek o prihodnosti filma skozi osebno perspektivo izbranega režiserja. Cvitkovič je pri omnibusu sodeloval s filmčkom Bil sem otrok, v katerem na kratek in jedrnat način prikaže simboličen prerez človekovega življenja. Staragara je po Burgerjevih besedah v desetih letih sproducirala vrsto celovečernih, kratkih in dokumentarnih filmov, delala pa je tudi plesne in gledališke predstave. Glavni filmi, ki jih je naredila Staragara, so Cvitkovičeva Odgrobadogroba in Arheo ter Burgerjeva Circus fantasticus in Na sončni strani Alp. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.