Max Modic

7. 8. 2014  |  Kultura

Iz Teksasa z motorko in ljubeznijo

Vreščeče kraljice Marilyn Burns iz izvirnega Teksaškega pokola z motorko ni več

Marilyn Burns kot Sally Hardesty na begu pred kanibalskim Leatherfaceom (Gunnar Hansen) v Teksaškem pokolu z motorko.

Marilyn Burns kot Sally Hardesty na begu pred kanibalskim Leatherfaceom (Gunnar Hansen) v Teksaškem pokolu z motorko.
© Arhiv Mladine

»Po snemanju sem bila izjemno srečna, da ga je konec. Bilo je naporno, a vseeno sem uživala v vsaki minuti,« se je Marilyn Burns v intervjuju leta 2004 spomnila svoje vloge v originalni kultni grozljivki Teksaški pokol z motorko, ki jo je leta 1974 režiral Tobe Hooper. V ponedeljek je Marilyn v 66. letu starosti umrla na domu blizu Houstona v Teksasu, v enem najvplivnejših žanrskih filmov vseh časov pa je nastopila kot Sally Hardesty, ki edina (fizično) preživi morilski pohod kanibala z motorko. VEČ>>

Poleg vloge v originalnem pokolu se je Marilyn Burns v manjših vlogah pojavila tudi v kasnejših filmih iz kultne franšize, zaigrala pa je še v televizijskem filmu Helter Skelter kot Linda Kasabian, članica družine Charlesa Mansona, in v Hooperjevem filmu iz leta 1977 Eaten Alive.

Kultni izdelek Toba Hooperja, ki letos praznuje 40. obletnico, si je z motorko izdolbel pot do kolektivnega nazavednega, zgrabil horor za goltanec in mu ga v naslednjem kadru na široko razparal. »Vsi smo bili v Teksasu, kjer je ekscentričnost način življenja,« se spominja Hooper. »Gledal sem televizijske dnevnike iz San Antonia, ki so bili nepojmljivo grafični, če se tako izrazim. Poročila o prometnih nesrečah so izgledala tako, da se je reporterska ekipa s kamero sprehodila mimo razsutih možganov in polomljenih kosti. Mislim, da je Teksas kraj, kjer bi lahko živela družina iz Teksaškega pokola z motorko. In Teksas je srce Amerike. To je Amerika, sem hotel povedati takrat. Oziroma Amerika, kot jo vidim jaz,« je komentiral Tobe Hooper.

Nizkoproračunski Teksaški pokol z motorko je grozo, gorje in gravž prestavil v višjo brzino, za kar je bilo potrebno nekaj kvadratnih metrov papirja, nekaj litrov živalske krvi in ameriški psiho z imenom Edward Theodore Gein, farmar iz okolice mesteca Plainfield, zvezna država Wisconsin, ki je za dekoracijo stanovanja uporabljal izključno kose ženskih teles, obleke pa si je šival iz njihove kože. Ko je lokalni šerif 16. novembra 1957 med iskanjem pogrešane prodajalke Bernice Worden vstopil v Geinov 'atelje', je imel kaj videti. Gospo Worden je našel na razpelu. Golo, obglavljeno, z razsutim drobovjem in napol odrto.

Lik in delo serijskega morilca Edwarda Theodora Geina, ki sta se globoko vrezala v ameriško zgodovino ter popularno kulturo, sta bila rdeča nit, s katero je Hooper tesno povezal Teksaški pokol z motorko. Po poročilih preiskovalcev je bil Geinov dom absurdni muzej grozot. Policija je odkrila devet mask iz človeške kože, devet obrazov, ki jih je Ed dobesedno olupil s trupel in natlačil s papirjem, da bi obdržali prvotno obliko. Žaluzije, ovešene z ženskimi ustnicami. Štiri preparirane človeške nosove. Pas za hlače, ozaljšan s sedemnajstimi prsnimi bradavicami. Zbirko lobanj, prežaganih nad obrvmi in predelanih v sklede za juho. Šest izrezanih vagin, konzerviranih v soli. Predpasnik iz ženskih trebuhov.

Ženske, ki jih Gein ni pobil sam, je poiskal na pokopališču. Zadeva je bila preveč pošastna, da bi se o njej razpisali časniki, Ed Gein pa je bil na licu mesta spoznan za preveč norega, da bi ga scvrli na električnem stolu. Zaprli so ga na psihiatrični oddelek državne bolnišnice, kjer po besedah osebja z njim vse do konca ni bilo niti najmanjših težav. Bil je vzoren pacient. »To je dobra bolnišnica,« je povedal. »Ljudje lepo ravnajo z mano, čeprav so mnogi med njimi malo moteni.«

Ed Gein je umrl leta 1984, star 77 let.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.