Damjana Kolar

16. 3. 2015  |  Kultura

Projekt, ki raziskuje možnosti pomanjševanja človeške vrste

V Galeriji Kapelica bo jutri, 17. marca ob 20.00 predavanje in otvoritev razstave Arneja Hendricksa "Neverjetno skrčen človek (Riba imenovana poželenje)," ki raziskuje možnosti pomanjševanja človeške vrste, da bi bolje odgovarjali pogojem na zemlji. Projekt je na nizozemskem tednu oblikovanja leta 2013 prejel nagrado v kategoriji Future Concepts z utemeljitvijo, da je "projekt uprizorjen s toliko vneme, da ne preostane drugega, kot da idejo vzamemo resno."

Projekt prevprašuje možnosti in posledice pomanjševanja človeškega telesa na povprečno 50 cm višine, s čimer bi se poraba osnovnih dobrin lahko zmanjšala za 98 % in s tem omogočila človeštvu, da ponovno vzpostavi ekološko ravnovesje na planetu. V zadnjih petih letih je Arne Hendriks skupaj z ekipo transdisciplinarnih raziskovalcev spontano sledil pojavom, za katere upajo, da bodo nekoč pripeljali do radikalnih sprememb v našem vrednostnem sistemu. Kljub možnim pomanjkljivostim ideje, kot je npr. "velikost možganov, ki ne bi bili dosti večji od oreha," Hendriks meni, da bi pomanjševanje omogočilo celotni svetovni populaciji naselitev v šest največjih metropol, ostala področja pa bi tako lahko ostala na voljo za kmetovanje. Uporabljala bi se le obnovljiva energija in "en piščanec bi nahranil sto ljudi."

Arne Hendriks, ki je sam visok skoraj dva metra, utemeljuje trend višanja populacije na globalni ravni z dostopom do bolj kvalitetne hrane in pogojev bivanja. Vendar je mnenja, da višina danes predstavlja breme tako za nas same, kot za planet. Zato ponuja kar nekaj konceptualnih načinov, ki bi preusmerili omenjeni trend. S 50 cm bi potrebovali le 2-5%  sedanjih virov, izpostavlja Hendriks. "Če je 20. stoletje temeljilo na rasti, bi 21. morda lahko na pomanjševanju. Njegov predlog za dosego 'teoretičnega cilja' univerzalne višine 50 cm vključuje eliksir, ki podpira počasnejšo rast in genetski rastni ekperiment z ribo cebrica (zebrafish)."

Arne Hendriks je v Amsterdamu živeči umetnik, raziskovalec, zgodovinar in predavatelj na Tehnični univerzi v Eindhovnu, na oddelku Next Nature, ki se ukvarja z raziskovanjem implikacij nanotehnologije. Njegovo delo odkriva pozitivne transformativne moči ustvarjalnih impulzov in pomembnost svobodnih znanstvenih raziskav. V predstavljeni raziskavi spekulativnega oblikovanja se neznano in znano kontinuirano izmenjujeta z namenom provokacije konfliktnih perspektiv, ki govorijo o radikalnosti vsakdanje izkušnje in poznavanju radikalnih intervencij.