Najstarejša oblika vizualne komunikacije

V okviru praznovanja 60. letnice Grafičnega bienala Ljubljana bo v Galeriji NLB Avla od 6. avgusta do 3. decembra na ogled spremljevalna razstava Ljubljanski grafični bienale skozi plakat. Pregledna razstava plakatov, te najstarejše oblike vizualne komunikacije, najavlja 31. grafični bienale z naslovom Nad tabo/ti, ki bo potekal v Ljubljani med 28. avgustom in 3. decembrom. Razstava 22-ih plakatov bienala je obenem tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Ljubljanski grafični bienale se do danes ni odrekel plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska.

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom je sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka.

Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi celotne prireditve razmišljal celostno in oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 dalje sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala, skoraj vedno pa je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala.

Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom, ki je prinesel revitalizacijo prireditve, zamišljene kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve, je ob razstavi zapisala mag. Breda Škrjanec.