Tamara Kajtazović

2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Kultura

Slovenska invazija

Razstava v severnokorejskem Pjongjangu

Ogled razstavljenih fotografi, posnetih v 3D-tehniki

Ogled razstavljenih fotografi, posnetih v 3D-tehniki
© Koryo Studio

Matjaž Tančič je slovenski fotograf, ki mu je uspelo nemogoče. Ne le da je eden redkih tujcev, ki so imeli priložnost obiskati in fotografirati Severno Korejo – pred kratkim je skupaj z nizozemskim fotografom Eddom Hartmanom v Pjongjangu pripravil prvo tujo fotografsko razstavo znotraj meja Severne Koreje.

Slovenec, ki je leta 2013 postal najboljši 3D-fotograf na svetu, je Severno Korejo dokumentiral na povabilo agencije Koryo iz Pekinga, kjer živi že tri leta. Gre za prvo zahodno agencijo, ki ponuja dela severnokorejskih umetnikov. Kljub temu so potrebovali več mesecev, da je slovenski fotograf dobil dovoljenje za obisk države. Vanj je želel zajeti predvsem navadne ljudi, ne arhitekture in tehnoloških dosežkov, kar so organizatorji potovanja sprva pričakovali od njega. Tako je nastala razstava Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje, ki obsega več kot sto portretov državljanov Severne Koreje različnih starosti in je bila do nedavnega na ogled v Galeriji Fotografija v Ljubljani.

Želja po vrnitvi portretov na severnokorejska tla je bila prisotna že od začetka, a se je po Tančičevih besedah zdela utopična. Dogovarjanje je potekalo več mesecev in vse do zadnjega trenutka niso bili prepričani, ali jim bo razstavo v Pjongjangu uspelo uresničiti. Tujih umetnikov in tujih informacij v državo ne spuščajo, toda Tančičevi portreti severnokorejskih državljanov so kljub temu prestali strog nadzor. »Domačini nimajo informacij iz tujine, tako da tisto, kar dobijo, zagotovo ni nič spornega,« pojasnjuje fotograf.

Tančičeve fotografije so v Pjongjangu na ogled le nekaj tednov zatem, ko je na ozemlju te države prvič nastopila tuja glasbena skupina, in sicer slovenski kolektiv Laibach in zatem še skupina Silence, prav tako iz Slovenije. Kolektiv Laibach je bil deležen nekaterih očitkov o podpori avtoritarnemu režimu. Tančič na take očitke ni naletel, a jih zavrača. »Želel sem fotografirati ljudi, ki so zmeraj zanemarjena tematika. In želel sem ljudem to pripeljati nazaj, zato v tem ne vidim ničesar spornega«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.