Knjižnično nadomestilo za avtorje s stalnim prebivališčem v Sloveniji in tiste, ki pišejo v slovenščini 

Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo je pretekli teden z več dopolnili koalicije potrdil predlagano novelo zakona o knjižničarstvu. Največ razprave je po pričakovanjih odprl člen, ki ureja knjižnično nadomestilo. To bo v primerjavi z veljavnim zakonom poslej bolj natančno opredeljeno. Predstavnik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je opozoril, da predlagana ureditev nadomestila odstopa od predloga, ki so ga strokovna društva uskladila z Javno agencijo za knjigo (JAK) in ministrstvom za kulturo. Zmotilo ga je, da v koalicijskem dopolnilu ni omenjena stroka, kot edina pristojna za ugotavljanje kakovostne izvirnosti. Ta pa bi morala biti po njegovem kriterij za dodelitev knjižničnega nadomestila.

Slovenski ilustratorji, fotografi in skladatelji iz zamejstva in sveta bodo po Žabotovih besedah prikrajšani. Dopolnilo, ki je bilo prav tako sprejeto, določa, da so do knjižničnega nadomestila upravičeni živeči avtorji, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Sami so predlagali, da bi to vprašanje rešila normativna datoteka osebnih imen, ki bi identificirala avtorjev jezik. Kot je pojasnil direktor JAK Aleš Novak, so takšno rešitev želeli, ker sistem Cobiss podatka o stalnem prebivališču avtorjev ne zajema.

Violeta Tomič iz Združene levice (ZL) je menila, da bi bilo treba vprašanje nadomestila urediti bolj natančno in karseda pravično, pri čemer je kot potencialen zgled navedla Dansko, ki "presega logiko golega štetja izposoj". Pridružila se je stališču, da člen pozablja na avtorje, ki ustvarjajo v zamejstvu, kar je z dopolnilom želela spremeniti opozicijska NSi, a ni bil sprejet.

Podobno je izpostavil tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak, poslanec narodnih skupnosti Laszlo Göncz pa je predlagal, da bi to zagato lahko rešila obrazložitev, v kateri bi jasno pisalo, da se spodbuja tudi zamejstvo.

Po zagotovilih ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar predlagana ureditev ne prinaša nič bistveno novega, saj bo knjižnično nadomestilo enako kot doslej urejeno v posebnem pravilniku. Vsega predlaganega pa po njenih besedah ni bilo mogoče upoštevati glede na mnenje zakonodajnopravne službe in zaradi neskladja z ustavo.

O knjižničnem nadomestilu je pred leti v Mladini pisala Maja Novak, ki je poudarila, da "pravzaprav nimamo opravka s takim ali drugačnim odganjkom materialne avtorske pravice, temveč gre bolj za pomoč piscem in prevajalcem, zlasti samozaposlenim, s katero naj bi država delno nadomestila plačane dopuste, ki jih nimamo, regrese, ki jih očitno kmalu ne bo imel nihče več, plačano bolniško, do katere smo upravičeni šele po tridesetem dnevu nezmožnosti za delo". Komentar si lahko v celoti preberete tu.