Festival Shakespeare za vedno

Leta 2016 mineva štiristo let od smrti angleškega dramatika in pesnika Williama Shakespearja, ki jo bodo v Cankarjevem domu zaznamovali s festivalom Shakespeare za vedno. Po mnenju organizatorjev festivala se celo štiristo let po njegovi smrti zdi, kot da človekovo ravnanje v svojem bistvu ostaja nespremenjeno: politične intrige, nemiri in vojne, želja po moči in manipulaciji, neusmiljen boj za oblast, zbegani sinovi in hčere, nesrečne, usodne ljubezni med potomci sovražnih družin, klanov, narodov, veroizpovedi ali ras. Življenje kot kruta, pa vendarle čarobna, vselej neponovljiva, s strastjo prežeta igra usod in interesov.

Festival bo 11. januarja odprla kulturno-zgodovinska razstava Hamlet na Slovenskem, ki jo je pripravil Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom. Shakespearjev Hamlet že več kot štiri stoletja navdihuje gledališčnike, pesnike, mislece in "navadne" ljudi – živi tudi v zavesti tistih, ki ga niso nikoli prebrali ali gledali. Vsako obdobje najde v njem druge izzive in podtone. V slovenščini je na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Na razstavi bo Hamlet prvič upodobljen tudi v stripu Andreja Potrča, v celoti objavljen v razstavnem katalogu, videli pa bomo tudi vse slovenske Hamlete, se sprehodili skozi zgodovino uprizarjanja Hamleta na Slovenskem, pregledali, kako se znameniti Biti ali ne biti bere in sliši v različnih slovenskih prevodih. Avtorica razstave je Mojca Jan Zoran.

Sledila bo Verdijeva opera Otello v režiji Manfreda Schweigkoflerja, ki jo pripravlja SNG Opera in balet Ljubljana, v kateri se glasbene prvine dramatično zlivajo z narativnim lokom zgodbe. Shakespearjeva predloga je ponudila hvaležno izhodišče za tragični vrtinec zgodbe o povzpetništvu, zameri in spletkarski zavisti, ki pogubijo ljubezen med mavrskim poveljnikom in hčerko beneškega senatorja. Andrej Rozman-Roza v pripovedovalsko-pevski predstavi z naslovom Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko za igralca in spremljajočega glasbenika, slovitega danskega princa prestavi v naš čas in prostor, kjer se zgodba prav tako začne z očetovim duhom, ki se pojavlja in ponavlja.

Obeta se tudi Macbeth v izvedbi skupine Third World Bunfight Performing Company iz Južnoafriške republike in režiji Bretta Baileya. V tej radikalni različici se Shakespearjeva zgodba o oblastiželjnem plemiču in njegovi še bolj stremuški gospe, dogaja na območju Velikih jezer v osrednji Afriki, prizorišču okrutnih bojev med različnimi klani, ki se borijo za prevlado nad z diamanti bogatimi afriškimi rudniki. Primož Vitez in Mitja Vrhovnik Smrekar s skupino Bossa de Novo, Borisom Cavazzo in Urško Taufer pripravljata glasbeno inscenacijo Shakesoneti, ki se poigrava z avdiovizualno naravo poezije ter iskanjem zvočnega smisla in duha v njej. S svojo sodobnostjo osmišljuje govorno in glasbeno pesniško tradicijo. Fotografska razstava Brezčasna Ofelija kuratorja Vasje Nagyja bo predstavila dela slovenskih umetnikov, v katerih je prepoznavna vez z upodobitvijo tega lika iz Shakespearjeve drame.

Festival bo novembra zaključila gledališka predstava Matjaža Fariča Samo Hamlet, ki se je pri ustavrjanju predstave ukvarjal z naslednjimi vprašanji: Kdaj in zakaj se v svetu, kjer je vsak "izgubil" svojega očeta, sinovi spreminjajo v morilce? Kdaj in kako je Klavdij izgubil očeta? Ali ni bil morda v svoji mladosti pahnjen v podobne okoliščine kot Hamlet? Kako je takrat ravnal? Kaj pa Klavdijev oče, kako je on izgubil očeta? Iz kakšnega sveta je Hamlet odšel in kam se je vrnil? Je to še njegov dom–brez očeta, z oskrunjeno materjo? Je Oče na koncu maščevan, ali je Hamlet v spletu nepričakovanih spodrsljajev samo ubil Klavdija? Je konec preplet ubojev brez katarze?