Staš Zgonik

5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Družba  |  Intervju

»Bolje ne znam«

Ljubljanski župan Zoran Janković o spopadanju z onesnaženjem zraka v mestu

© Gašper Lešnik

Januarsko sončno vreme brez padavin, ki bi sprale ozračje, in brez vetra, ki bi premešal zračne mase, je marsikje po Sloveniji povzročilo povečano onesnaženje zraka z zdravju škodljivimi trdnimi delci. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prejšnji teden vrtcem in šolam na najbolj izpostavljenih območjih celo svetoval »omejitev fizičnih aktivnosti na prostem«. V nasprotju s preostalo Slovenijo, kjer so poglavitni vzrok onesnaženja individualna kurišča, je v Ljubljani glavni krivec za onesnaženje promet.

Vas je letošnji januar, ko je bila v Ljubljani (na merilnem mestu na križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice) prav vsak dan presežena mejna urna koncentracija prašnih delcev, prepričal, da je treba proti prometu v Ljubljani ukrepati bolj drastično? V preteklosti ste kot enega takih ukrepov večkrat omenjali uvedbo zgoščevalne takse.

Januar je nasploh lahko problematičen mesec z vidika onesnaženosti zraka, ko Ljubljana zaradi svoje kotlinske lege in slabe prevetrenosti enostavno nima rešitve za prašne delce, katerih glavni vir je ljubljanska obvoznica. Na to preprosto ne moremo vplivati. Trend padanja onesnaženja zraka je jasno viden, včasih pa pride kakšno atipično vremensko obdobje, kot je bil letošnji januar. Morate pa se zavedati, da smo merilno mesto, na katero se sklicujete, namenoma postavili na prometno najbolj obremenjenem delu mesta. Rezultati merilne postaje na dvorišču Agencije za okolje za Bežigradom so mnogo bolj ugodni. Ljubljanski zrak je v primerjavi z drugimi mesti po Evropi izjemno dober.

Ampak ko Nacionalni inštitut za javno zdravje opozori, naj otroci zaradi onesnaženja raje ne hodijo ven, kot se je zgodilo prejšnji teden, to nekako ne gre skupaj z nazivom Zelena prestolnica Evrope, ki ga ima letos Ljubljana.

To ne drži. Kot sem že rekel, žal proti takšnemu januarskemu vremenu ni mogoče narediti ničesar. Upam si trditi, da smo uvedli vse smiselne ukrepe za zmanjšanje onesnaženja zraka in da kratkoročnih rešitev ni. Težke industrije, ki bi onesnaževala zrak, v Ljubljani nimamo. Velik del objektov je priklopljen na plinovod ali daljinsko ogrevanje, zato tudi individualna kurišča niso velik problem. Posodabljamo vozni park mestnega prometa, v kratkem bomo predstavili 30 novih avtobusov na plin, maja dobimo še sedem novih do okolja prijaznih avtobusov, s čimer bomo iz voznega parka lahko umaknili vse avtobuse s prekomernimi izpusti. Uvajamo rumene pasove za javni promet, s katerimi se je potovalni čas avtobusov bistveno skrajšal, podaljšali smo nekatere proge mestnih avtobusov v sosednje občine. V tem letu načrtujemo še 20 novih postajališč sistema Bicikelj, s čimer bo sistem prisoten v praktično vsakem večjem naselju. S širitvijo mreže parkomatov smo dnevne migrante, ki nimajo svojih brezplačnih parkirišč v središču mesta, preusmerili na parkirišča P+R in javni prevoz. Če kdo pozna še kakšen kratkoročni ukrep za zmanjšanje onesnaženja, sem pripravljen prisluhniti.

»Z uvedbo zgoščevalne takse bi mesto izgubilo prijaznost, življenje v središču bi zamrlo, odprlo pa bi se vprašanje diskriminacije prebivalcev, ki bi ostali zunaj plačljivega območja.«

Podražitev parkiranja v mestu? Zgoščevalna taksa?

Če bi podražili parkirnino, potem bi bili deležni očitkov, da s tem polnimo mestni proračun. Nekatera mesta so res uvedla zgoščevalno takso za vstop v središče mesta z avtomobilom. Mi smo naredili še več, saj smo središče mesta povsem zaprli za motorni promet. S spremembo prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika (ene pomembnejših in škodljivejših sestavin prašnih delcev, op. a.) na območju znižale za 70 odstotkov, pri čemer se v okoliških ulicah sočasno niso prav nič povečale.

Dokler ne bomo izpeljali vseh preostalih ukrepov, zgoščevalna taksa ni prava rešitev. Ključna problema Ljubljane sta kotlinska lega Ljubljane in obvoznica. Treba je zgraditi novo obvoznico, dlje iz središča mesta. Z uvedbo zgoščevalne takse bi mesto izgubilo prijaznost, življenje v središču bi zamrlo, prav tako pa bi se odprlo vprašanje diskriminacije vseh prebivalcev, ki bi ostali zunaj plačljivega območja. Tudi če bi prepolovili število parkirnih mest v središču mesta, ki jih sicer že zdaj ni veliko, se raven onesnaženja ne bi bistveno zmanjšala. Zaradi obvoznice. Torej, zgoščevala taksa za središče mesta ni primerna.

Ste kdaj merili onesnaženje zraka ob obvoznici?

Nismo. Prepričan pa sem, da bi na primer meritve v Stožicah, kjer se mimo pelje v povprečju 120 tisoč avtomobilov na dan, pokazale še slabšo sliko. Preprosto je treba najti pravo ravnotežje med prijaznostjo mesta do prebivalcev in obiskovalcev ter ukrepi za omejevanje prometa. Trdim, da nam je uspelo najti optimalno kombinacijo. Bolje ne znam. Našo rešitev pa tudi mnoga mesta jemljejo kot vzor.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.