»Nekoč so bili kot 'pritepenci' sumljivi Romi, danes je tako z begunci. Lahko se zgolj vprašamo, ali smo kaj bolj civilizirani kot naši predniki.«

Zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, Andrej Studen, ki je v preteklosti raziskoval številne marginalne skupine in prezrta zgodovinska vprašanja, se je lotil morda najbolj pozabljene, zapostavljene in odrinjene teme, zgodovine romske skupnosti. Oziroma pogledov »civiliziranih« Evropejcev na »necivilizirane« Rome, ki so odločilno vplivali nanjo. Nastala je knjiga Neprilagojeni in nevarni: Podoba in status Ciganov v preteklosti. Studen opozarja, da bi se morali iz odnosa Evropejcev in tudi Slovencev do prišlekov – Romov – naučiti, kako ne ravnati z novodobnimi prišleki – begunci, migranti, pribežniki.

Kako to, da ste se odločili raziskati odnos Evropejcev, torej staroselcev, do Romov v preteklih stoletjih?

Za to sem se odločil, ko sem se znašel pred vprašanjem, kako se lotiti zgodovine kontaminacije družbe. Za primerno raziskovalno temo so se izkazali ravno Romi, ki so jih v preteklosti označevali za »onesnaževalce« družbe, saj se niso podrejali družbenim pravilom in normam, pač pa so živeli svojevoljno in svobodno življenje, bili nomadi, ki niso bili stalno naseljeni, niso imeli dela. Vedno so me zanimale marginalne skupine, h katerim so poleg Romov prištevali še berače, potepuhe, blazneže, kriminalce; s slednjimi sem se v preteklosti že veliko ukvarjal. Želim pisati drugačno zgodovino, se dotikati tem, ki se jih drugi zgodovinarji doslej še niso. Skratka, gre za vprašanje zgodovine gnusa oziroma vprašanje, kako mi, »civilizirani« Evropejci, vidimo nekoga, ki ga imamo za pripadnika Drugih, divjega ljudstva, marginalca, kakšen odnos smo imeli do teh »pritepencev« v Evropo in kako se je zgodilo, da smo v bistvu izumili tako rasistične poglede na to skupino ljudi. Rasistični pogled na Rome se krepi vse 18. stoletje in vse obdobje meščanstva, vrhunec pa doseže v času nacizma. Predvsem v Nemčiji so z Romi, poleg Judov, obračunali grozljivo. Nacistična Nemčija in njeni zavezniki, recimo Slovaška in Neodvisna država Hrvaška, so si za cilj zastavili iztrebljenje teh »družbenih škodljivcev«.