Zgodba o odtujenih bratih

Od 2. marca dalje bo v Kinodvoru na ogled film Ovna, lanskoletni zmagovalec sekcije Posebni pogled v Cannesu in festivala LIFFe, ki ga je režiral islandski režiser Grímur Hákonarson. Nežna in z globoko naklonjenostjo do podeželskega življenja prežeta drama govori o odtujenih bratih, ki združita moči, da bi rešila tisto najpomembnejše.

V odročni vasici sredi islandskih planjav dva trmasta brata Gummi in Kiddi predano skrbita vsak za svojo čredo plemenskih ovac. A čeprav si možakarja delita tako poklic kot zemljo, med seboj ne govorita že štirideset let. Ko Kiddijevo čredo prizadane smrtonosna bolezen, oblasti s ciljem zamejitve bolezni odredijo odstrel vseh ovac v dolini. To bi številne kmete vodilo v pogubo, saj jim ovčereja pomeni edini vir dohodka. Gummi in Kiddi pa se ne predata kar tako. Vsak izmed njiju poskuša odgnati težave, kakor to najbolje zna: Kiddi s svojo puško, Gummi z bistroumnostjo. Brata se bosta morala upreti oblastem, da bi rešila tako sebe kot čredo, ki sta jo podedovala od prednikov.

"Film v veliki meri sloni na mojih lastnih izkušnjah z ljudmi in kulturo islandskega podeželja. Na severu Islandije kot tudi v drugih podeželskih predelih otoka je bila ovčereja poglavitni način preživetja in sidrišče podeželske kulture vse do zadnjih let 20. stoletja. Tako so islandske ovce za številne ljudi še danes skorajda nekaj svetega: predstavljajo ponos in "življenje po starem," kot so ga poznali včasih. Ovce so bile skozi stoletja ključni dejavnik preživetja na podeželju, globoko so povezane z islandsko zemljo in duhom. Z ovcami si je bil človek od nekdaj še posebej blizu in ta fenomen se mi je vedno zdel zanimiv. To je svet, ki sem ga želel prikazati v filmu. Ljudje, ki živijo v naravi sami s svojimi ovcami, se na živali močno čustveno navežejo. V sodobni družbi to postaja nekaj zelo redkega in ljudi, kot sta moja glavna lika Gummi in Kiddi, je danes vse manj," pravi režiser.

Grímur Hákonarson je leta 2004 diplomiral na praški akademiji FAMU. Nase je prvič opozoril z diplomskim filmom Slavek the Shit, s katerim se je leta 2005 uvrstil v sklop Cinefondation na filmskem festivalu v Cannesu ter osvojil še dvanajst drugih festivalskih nagrad. Njegov naslednji film Bræðrabylta je leta 2007 doživel premiero na festivalu v Locarnu, na drugih festivalih pa pobral kar petindvajset nagrad in velja za enega najbolj uspešnih islandskih kratkih filmov. Hákonarson je poleg štirih dokumentarcev posnel tudi komedijo Kraljestvo senc (2010), Ovna pa je njegov drugi igrani celovečerec.

SWOFWaltGRw