Svet brez idealov in vrednot

Na malem odru SNG Nova Gorica bodo 6. in 7. aprila premierno uprizorili dramo Draga Jelena Sergejevna, ruske avtorice Ljudmile Razumovske, ki jo je svet zaradi njene radikalnosti za takratni sistem spoznal šele po padcu berlinskega zidu. S psihološko igro, ki odslikava novo generacijo, katere "bog je denar," hkrati pa izkazuje grozljiv občutek življenja mladih brez socialne varnosti in družbene prihodnosti, se bo prvič na novogoriškem odru predstavil režiser Alan Jelen.

Ljudmila Razumovska (1949) je kot otrok živela v različnih mestih nekdanje Sovjetske zveze, od leta 1959 dalje pa v Leningradu. Leta 1974 je diplomirala na leningrajski Akademiji za gledališče, glasbo in film, v letih 1978 in 1979 pa je podiplomski študij nadaljevala na Državni akademiji za gledališke umetnosti v Moskvi. V tem času je od Ministrstva za kulturo Sovjetske zveze dobila naročilo, naj napiše igro o "težavnih najstnikih" in rezultat tega je bilo besedilo Draga Jelena Sergejevna. Oblast je bila nad delom ogorčena in šokirana, o njem je razpravljal Centralni komite in sklenil, da je prišlo do "napake v mehanizmih preverjanja." Sledila je prepoved, po padcu železne zavese pa je drama doživela senzacionalen uspeh in od takrat jo uprizarjajo po vsem svetu.

Drama govori o četverici gimnazijskih maturantov, ki pride nekega večera s šopkom, šampanjcem in kristalnimi kozarci nenapovedano voščit za rojstni dan svoji osamljeni profesorici matematike. Na prvi pogled ganljiva poteza se izkaže za najperfidnejšo igro zla in okrutnosti: dijaki hočejo od profesorice dobiti ključ sefa z maturitetnimi testi. Na profesoričino vprašanje: "Zakaj včasih človek izbere zlo?" bodo ti mladi odgovorili: "Zato, ker je zlo užitek. In na tem svetu imamo res malo užitkov."

"V času, ko se akademski nazivi množično kupujejo, starši tožijo učitelje, dijaki organizirano pobijajo sošolce in učitelje, se zdi drama Draga Jelena Sergejevna, napisana leta 1980, zgolj eksperiment zelencev. Toda takrat se je vse začelo. In čeprav je sovjetska oblast uprizarjanje drame za nekaj let prepovedala, ni ustavila razvoja dogodkov, ki so nas pripeljali do točke, kjer smo danes," pravi dramaturginja Ana Kržišnik Blažica.

Ob koncu sovjetskega socializma, ko je denar zmešal glave tudi socialistični mladini, se je omenjena četverica odločila vzeti svojo usodo in prihodnost v lastne roke, in to z metodami, ki jih je dolga desetletja prikrito učil sistem, v katerem so zrasli. Ta drama zato ni samo prvič pokazala, da mladina ni več cvet naše zemlje, ampak je pokazala tudi vzgojne zablode njenih staršev. Zgodba je zastrašujoč pogled na svet brez idealov in vrednot, spričo katerega se vztrajno obnašamo, kot da so zanj odgovorni drugi.

Po besedah lektorice Laure Brataševec so besedilo nekoliko posodobili, da bi ga približali mladim, vendar ob tem niso želeli uporabiti slenga.V vlogi učiteljice Jelene Sergejevne bo nastopila Stannia Boninsegna, v vlogah maturantov pa Nejc Cijan Garlatti/Vito Weis,  Andrej Zalesjak, Maša Grošelj in Žiga Udir. Dramo je prevedla Anamarija Štukelj Cusma, scenografinja je bila Urša Loboda, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Brane Zorman, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar.