Proti napredku

Finančni ministri Evropske unije so pred kratkim v Bruslju razpravljali o predlogu za enako davčno obravnavo elektronske in tiskane knjige. Ta bi članicam omogočila uporabo zelo nizke, tudi ničelne stopnje DDV za e-knjige in spletne časopise. Slovenija ima glede tega pomisleke.

Zdajšnja pravila znižano ali ničelno davčno stopnjo omogočajo le za tiskane publikacije, elektronske pa morajo biti obdavčene po standardni, celo najvišji stopnji. Po veljavni evropski zakonodaji je namreč e-knjiga obravnavana kot storitev. Nova predlagana pravila pa bi državam članicam omogočila, da tudi za e-publikacije uporabijo nižjo ali ničelno davčno stopnjo, a jih k temu ne bi zavezala; odločale bi se države članice same.

Na ministrstvu za kulturo so nam pojasnili, da so si ves čas prizadevali za spremembo obdavčitev knjig in drugih publikacij, tudi elektronskih. Citirali so ministra za kulturo Antona Peršaka, ki je lani v Bruslju povedal, da se bodo lahko snovalci kulturnih politik nemoteno posvetili svojemu temeljnemu poslanstvu na področju knjige le ob popolni tehnološki nevtralnosti DDV, ko bodo »različni formati in nosilci knjig obravnavani zgolj kot podporne tehnične rešitve za doseganje njihove široke dostopnosti«. Ničelna stopnja DDV za e-knjige bi po njihovem prepričanju pomenila tudi večjo dostopnost publikacij za bralce, večjo promocijo branja in rast bralne kulture.

Drugačnega mnenja pa so na ministrstvu za finance, kjer sicer pravijo, da se Slovenija v luči tehnološkega napredka strinja s predlogom za izenačitev davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, vendar ima velike zadržke glede predloga, da bi pri vseh vrstah publikacij državam članicam omogočili uporabo pod petimi odstotki DDV oz. ničelno stopnjo. Slednja jih še posebej moti, saj menijo, da bi jo lahko začeli izkoriščati tudi na drugih področjih, kar lahko vpliva na razpravo o splošni reformi stopenj DDV v EU, ki je predvidena za jesen, prav tako pa jih skrbi upad proračunskih prihodkov.

Vse to se kakopak dogaja na veliko razočaranje številnih pisateljev, urednikov in založb, ki upravičeno menijo, da država s tem zavira napredek in leta 2017, v digitalni dobi, še vedno ni pripravljena iti v korak s časom.

Društvo slovenskih pisateljev je tako že pred desetletjem predlagalo, naj si Slovenija zaradi specifičnih razmer oziroma majhnega trga izbori ničelno stopnjo davka na knjigo. Direktor Javne agencije za knjigo Aleš Novak pa je za Delo izjavil, da bi bilo treba za knjigo uveljaviti izjemo in jo oprostiti davka, saj je to »temeljna kulturna vrednota, ki potrebuje najvišjo možno stopnjo sistemske podpore«.

Na spletu lahko še vedno najdete peticijo iz leta 2006 proti davku na knjigo, ki jo je podpisalo več kot sedem tisoč ljudi, med njimi številni znani intelektualci in kulturniki. »To je bitka, ki še vedno traja. Je bitka za uspešno in ozaveščeno družbo informiranih in avtonomnih posameznic in posameznikov,« meni eden izmed pobudnikov omenjene peticije Rok Zavrtanik, sicer direktor založbe Sanje.