Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba  |  Intervju

Dr. Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar

Zgodovinski revizionizem, prikrit ali manj prikrit, z namenom rehabilitacije izdajalcev, zlasti pa njihovih voditeljev, ki so med 2. svetovno vojno – domnevno zaradi strahu pred nevarnostjo uvedbe (stalinistične) komunistične ureditve ali le zaradi sebične želje po ohranitvi položaja cerkve in vladajočega razreda ter njune ideologije v družbi – sodelovali z nacisti ali fašisti, je že nekaj let v marsikateri (vzhodno)evropski državi orodje za notranjepolitično obračunavanje. To velja zlasti za države, nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ki zaradi različnih zgodovinskih in političnih okoliščin niso zares ovrednotile svoje polpretekle zgodovine. Del politike, zlasti politiki z desnega političnega pola, to izkorišča za poglabljanje razdora v narodu, ne oziraje se na stvarne gmotne težave, ki tarejo te družbe in njihove pripadnike.

Posledice teh procesov so še posebej pogubne na Hrvaškem, kjer se je – to so nekateri politiki tiho dopuščali, če že ne spodbujali – v zavesti dela državljanov ideologija domovinske vojne iz devetdesetih let prejšnjega stoletja prikrito prepletla z zločini kvizlinške ustaške tvorbe Neodvisne države Hrvaške (NDH) iz 2. svetovne vojne. Hrvaški mediji nenehno poročajo o primerih pojavljanja ustaške ikonografije, vrh hrvaške politike pa to tiho dopušča. Ustaško geslo »Za dom spremni« (Za dom pripravljeni) se je znašlo celo na spomeniku žrtvam ustaškega nasilja v taborišču smrti Jasenovac, pred tednom so ga vzklikali celo zagrebški dijaki na maturantski paradi. To ne preseneča, saj po izsledkih raziskave zagrebškega Inštituta za družbene raziskave in hrvaške nevladne organizacije GONG, opravljene leta 2015, kar 71 odstotkov hrvaških dijakov meni, da NDH ni bila fašistična tvorba. Po mnenju Miodraga Linte, predsednika Zveze Srbov, k profašistični drži mladih Hrvatov precej prispeva priljubljeni pevec Marko Perković - Thompson, ki v nekaterih pesmih poveličuje ustaške pokole Srbov.

O vzrokih, razlogih in smotrih revizije polpretekle zgodovine ter perpetuiranja kvizlinške ideologije na Hrvaškem in drugod smo se pogovarjali z dr. Tvrtkom Jakovino (roj. 1972), uglednim profesorjem zgodovine na zagrebški Filozofski fakulteti. V fokusu njegovega proučevanja je zgodovina 20. stoletja, zlasti pa se posveča razčlenjevanju zunanje politike nekdanje Jugoslavije in gibanja »neuvrščenih«. Dr. Jakovina, ki se je izobraževal tudi v ZDA, je bil član Sveta za zunanjo politiko in mednarodne odnose predsednika Republike Hrvaške Iva Josipovića, sicer pa redno nastopa v hrvaških medijih: piše kolumne za Jutarnji list, Tportal in Globus, še nedavno pa je na hrvaški nacionalni televiziji vodil oddajo Tretja zgodovina.

Nerazčiščen odnos do zgodovine, zlasti vrednotenje ravnanja kvizlingov med 2. svetovno vojno, je zadnja leta na Hrvaškem in tudi drugod postal orodje za notranjepolitična obračunavanja. V preteklosti so bili zgodovinarji z Balkana s svojo interpretacijo zgodovine po nacionalnem ali ideološkem ključu prej del problema kot rešitve. Koliko so krivi, da preteklost ni ustrezno ovrednotena?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.