Damjana Kolar

 |  Kultura

Dokumentarec o prvencu skupine Buldožer

Drugi iz serije filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino; prvi je bil posvečen prvencu Pankrtov, plošči Dolgcajt, tretji pa bo namenjen prvencu skupine Laibach.

Letošnjo sezono Kinodvorišča v atriju Slovenskih železnic, bodo 20. junija ob 21.30 odprli s premiero dokumentarca Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer - Pljuni istini u oči v režiji Varje Močnek. V filmu člani skupine Buldožer, njihovi prijatelji in oboževalci obujajo spomine, njihova pričevanja pa se prepletajo s fiktivnimi prizori, slikovnim materialom s plošče, arhivskim gradivom in animacijami. Po projekciji bosta sledila pogovor z ustvarjalci filma, ki ga bo vodila Pia Nikolič, ter afterparty, kjer bo za pozno-nočne glasbene viže skrbel Oskar model.

Skupina Buldožer je na svojem prvencu Pljuni istini u oči (1975) predstavila edinstveno mešanico številnih glasbenih in kulturnih vplivov - od rocka - do alternativnega popa in jazza. Tako z ovitkom kot vsebino je prinesla nekaj povsem drugačnega od prevladujočih trendov na jugoslovanski popularno glasbeni sceni sredi sedemdesetih let. 

Skupina Buldožer je bila ustanovljena spomladi leta 1975, ki sta jo po seriji bolj ali manj neuspešnih festivalskih nastopov ustanovila Boris Bele in Marko Brecelj. Po besedah Boruta Činča je bila začetna ideja skupine "delati svoje komade v srbohrvaščini in igrati na području celotne Jugoslavije." Prvi album Pljuni istini u oči, beograjska založba PGP kljub velikemu povpraševanju s strani poslušalcev, zaradi ostrih negativnih reakcij s strani moralistov takrat uradne politike "svetlih idealov" ni ponatisnila. Njihovi nastopi so bili prave atrakcije scenskih akrobacij in blebetanja v mikrofon. V Zagrebu se je Marko Brecelj na oder med pesmijo Don't Wanna Be a Paraplegic pripeljal v invalidskem vozičku, člani skupine pa so ga popljuvali. Sledile so uradne in neuradne prepovedi koncertov in Buldožerji so nastopali, kjer je bilo mogoče, ponekod so si z nastopom prislužili aplavz in pohvale, drugod pa kritike in napade.

Drugi album Zabranjeno plakatirati, ki je bil pripravljen v oktobru 1976 je kljub spremembi nekaterih spornih besedil obtičal v uredniškem predalu založbe PGP. Leto kasneje je založba Helidon odkupila posnetke in novembra 1977 je album končno izšel. Tretji album Živi bili pa vidjeli je izšel kot soundtrack za istoimenski hrvaški film, zato Buldožerji na festivalu v Puli prejmejo prestižno nagrado za najboljšo filmsko glasbo Zlata arena. Po tretjem albumu skupino zapusti vokalist Marko Brecelj. Po prvi varianti je za odhod kriva moka, ki naj bi jo prepričan da je nekaj drugega, "snifal" Marko Brecelj. Po drugi varianti je za odhod kriva ponudba Bregoviča, da Buldožer igra kot predskupina Bjelog Dugmeta, vendar Marko z njimi ni hotel igrati.

Četrti album Izlog jeftinih slatkiša velja za njihov najbolj prodajani album. Uspešnici Žene i muškarci ter Slovinjak punk istega leta izideta še na mali plošči. Leta 1981 posnamejo mini LP album Rok end roul, kjer se preskušajo v rockabillyju. Sledita dvojni album Ako ste slobodni veceras leta 1982 in album Nevino srce leta 1983, kjer založba Helidon izda koncertne posnetke v živo. Po šestih letih izide CD Nova vremena z zbirko skladb nastalih med leti 1975 in 1983. V začetku 90-ih let se je skupina po dolgem premoru vrnila v studio in posnela nov album, ki pa je malo pred zaključkom, v septembru leta 1993, zgorel v požaru, ki je uničil studio Tivoli. Po krajšem premoru je skupina ponovno posnela material in leta 1995 izdala zadnji album, Noč.

V Kinodvorovi Galeriji je do 29. junija na ogled tudi razstava Pljunek na papir, na kateri Martin Ramoveš predstavlja risbe in zgodborise za animacije v filmu Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer – Pljuni istini u oči.

7ln20qSyFTo

Več o skupini Buldožer si lahko preberete v članku Mihe Štamcarja

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.