Damjana Kolar

 |  Kultura

Pogled v ljudsko mentaliteto na začetku 19. stoletja

Romunski režiser Radu Jude nas skozi duhovito, s staroveško grobostjo in ostrim jezikom podmazano reinterpretacijo vesterna zabriše v brbotajoči kotel kulturne in etnične zmešnjave Romunije z začetka 19. stoletja.

V ljubljanskem Kinodvoru bo od 19. julija dalje na ogled film Bravo!, ki prikazuje utrip življenja Vzhodne Evrope v tridesetih letih 19. stoletja. Formalno, s svojo ikonografijo in z osnovno pripovedjo o možu postave, ki lovi zlikovca, da bi ga pripeljal pred obličje pravice, spominja na ameriški vestern, a vstopa tudi v kritični dialog z romunsko literaturo, saj velik del dialogov povzema po zgodovinskih virih in literaturi. Film, ki je leta 2015 v Berlinu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo, gledalce očara z nostalgično privlačnostjo črno-belih podob in blagim burlesknim pridihom.

Zgodba filma se odvija leta 1835 v Romuniji. Lokalni bojar najame žandarja Costandina, da poišče pobeglega sužnja Carfina, ki naj bi onečastil njegovo ženo. Costandin se skupaj s petnajstletnim sinom odpravi na nenavadno popotovanje, na katerem sreča pisano paleto likov različnih narodnosti in veroizpovedi - Turke, Ruse, Romune, Madžare; kristjane, Jude in Rome. Hitro mu uspe najde ubežnika, ki se skriva skupaj z dečkom Tintiricom, in ga privede nazaj, da bi prejel zasluženo plačilo. Radu Jude skozi tragikomiko raziskuje pozno fevdalno obdobje svoje domovine, zaznamovano s suženjstvom Romov - temo, o kateri nihče ne želi govoriti, čeprav še vedno vpliva na družbene razmere današnje Romunije.

"Film Bravo! je poskus pogledati v preteklost, se poglobiti v ljudsko mentaliteto z začetka devetnajstega stoletja, vključno z vsemi epistemološkimi pomanjkljivostmi, ki so lastne takšni nameri. Jasno je, da naš trud ne bi imel smisla, če ne bi verjeli, da se v tej zamegljeni zgodovini skrivajo odgovori na nekatera vprašanja našega časa. "Vsako zgodovinsko obdobje raziskujemo v prvi vrsti zato, da bi ugotovili, kakšne obete prinaša prihodnost", pravi kulturni zgodovinar Johan Huizinga. Bolj kot vse drugo si želim, da bi ta film spodbudil gledalce, da se na globlji in bolj sistematičen način lotijo vprašanj, ki sem jih sam uspel le zastaviti," je zapisal režiser.

Vlaška, del ozemlja današnje Romunije, kamor je postavljena zgodba filma, je na začetku 19. stoletja doživljala velike družbene spremembe. Med letoma 1828 in 1834 je ozemlje, ki je bilo prej pod vladavino Otomanskega imperija, okupirala Rusija in po pokrajini sta se skupaj s francosko govorečo evropsko vojsko razširili tudi francoska moda in kultura. Mladi so odhajali na študij v velika evropska mesta, doma pa je medtem še vedno vladal svet tradicije in cerkvenih dogem, poln predsodkov, rasizma in izkoriščevalskih razmerij. Cerkev, ki so ji novonastala podjetja in trgovine prihajajočih Judov začele odžirati kruh, je o prišlekih širila zlonamerne zgodbe.

Ženske so bile v primeru prešuštva kaznovane, medtem ko so njihovim možem tovrstne grehe hitro spregledali; dovoljeno pa jim je bilo tudi, da so na najbolj krute načine kaznovali ljubimce svojih žena. Povsem brezpravna skupina pa so bili Romi, ki so bili na Vlaškem v tistem času sužnji in so osvoboditev dočakali šele leta 1856. Film Bravo! predstavi družbo, ki nepravičen družbeni red dojema kot nekaj "naravnega" in "od Boga danega". 

Radu Jude je diplomiral na filmski smeri Univerze za medije v Bukarešti. Najprej se je ukvarjal s snemanjem kratkih filmov in oglasov, leta 2009 pa je posnel svoj celovečerni prvenec Najsrečnejše dekle na svetu, tragikomično pripoved o mladem dekletu, ki si v igri na srečo pribori nov avtomobil, kar pa vnese razdor v njeno družino. Film je bil nagrajen na festivalih v Sundanceu in Berlinu. Leta 2012 si je Jude za družinsko dramo Vsi v naši družini, ki je bila premierno prikazana v okviru berlinskega Foruma, prislužil nagrado na sarajevskem festivalu, leta 2015 pa je v Berlinu za zgodovinsko dramo Bravo! prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo. Njegov zadnji celovečerec Ranjena srca (2016), dramo o na smrt bolnem mladeniču, ki z močjo uma kroti telesno nemoč, je bil nagrajen na festivalih v Locarnu in Mar del Plati.

u3VORs0MRMM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.