Intervju / Dr. Matej Ogrin, geograf in okoljevarstvenik

Dr. Matej Ogrin je strokovnjak za geografijo prometa in geografijo gora. Je izredni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor raziskav o kakovosti javnega prometa, lokalnega podnebja in onesnaženju zraka v mestih. Akademsko delo združuje z vodenjem nevladne organizacije CIPRA, katere osnovno poslanstvo je skrb za trajnostni razvoj alpskega prostora, a je zaradi njegove ekspertize aktivna tudi na področju državne prometne politike. Skupaj s še nekaterimi nevladnimi organizacijami, združenimi v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so prejšnji mesec pozvali k javni zapravi o smiselnosti širitve ljubljanske obvoznice. Dars naj bi dele obvoznice začel širiti že letos. Dodaten pas naj bi dobil odsek med Bizovikom in razcepom Malence. Prihodnje leto naj bi se začela širitev na odseku med Brdom in razcepom Kozarje. Krepijo se tudi pozivi k širitvi primorske avtoceste. Matej Ogrin je prepričan, da obstajajo boljše rešitve.

Kaj je spodbudilo vaš poziv v zvezi s ponovnim razmislekom o širitvi ljubljanske obvoznice?

Aktivnosti v zvezi z gradnjo tretjega pasu na ljubljanski obvoznici se v zadnjem času krepijo. Skrajni čas je, da o tem odpremo resno javno razpravo. O novih cestah v Sloveniji sploh nimamo javnih razprav. Poglejte, kako živahna je razprava na področju železnic, o upravičenosti drugem tiru Divača–Koper. O upravičenosti novih cest in avtocest se sploh ne dvomi. Kaj šele, da bi se vprašali o smotrni porabi sredstev za ta namen. Denarja za avtoceste nikoli ne zmanjka. Ni nam treba iskati zunanjih partnerjev kot v primeru drugega tira. Pri gradnji drugega tira naj 200 milijonov evrov ne bi bilo mogoče zagotoviti drugače kot ob pomoči Madžarske. Nadgradnja ljubljanske obvoznice naj bi bila vredna 800 milijonov evrov, pa nihče ne omenja potrebe po tujih partnerjih. Za ceste je pipica vedno odprta, za železnice in trajnostno mobilnost jo odpirajo po kapljicah.