Intervju / Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot

Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev.

Nekaj časa ste bili gostujoči profesor na ljubljanski FDV, predavali ste o političnih skupnostih, ravno končujete, vračate se v Beograd. Velika politična skupnost, imenovana Evropska unija, razpada. Zakaj?

Popolnoma normalno je, celo v najstabilnejših političnih skupnostih, da obstaja nesoglasje glede tega, kje živimo, zakaj je tako. Kdo torej smo? Kje so meje naše pripadnosti? Zakaj smo skupaj? Na kakšen način se povezujemo? Kako smo uredili odnose znotraj politične skupnosti? Če smo se že dogovorili o pripadnikih te skupnosti in o njenem ozemlju, se nam gotovo ni uspelo dogovoriti, kako naj bodo urejeni odnosi med nami in zakaj – tukaj je bistvo problema – se v današnjih t. i. suverenih državah počutimo slabo. Razlog je v tem, da se ne strinjamo glede ureditve družbenoekonomskih odnosov v naši politični skupnosti, hkrati se ne strinjamo niti z naravo politične ureditve same. Osrednje vprašanje mojega razmišljanja je torej dilema o družbenoekonomskih odnosih, ki so pripeljali do velike neenakosti. Prav tako se sprašujem o kakovosti domnevnih demokracij, v katerih živimo. Koliko so zares demokratične? Kaj pomenijo volitve vsaka štiri leta? Ali kot državljani na njih sodelujemo, ali imamo vpliv na odločanje, ali pa to, kar poznamo danes, ni demokracija, temveč politična in ekonomska oligarhija.