Damjana Kolar

 |  Kultura

Slovenska superbabica, ki jo je objavil tudi Vogue

Od 26. marca do 21. maja bo v ljubljanski Galeriji Kresija na ogled fotografski projekt v nastajanju, v katerem Urša Premik portretira svojo babico. Mnogi starost in staranje razumejo kot nekaj negativnega, odvečnega, neprivlačnega ali celo sramotnega, s tem pa starostniki postajajo marginalizirana skupina, potisnjena na družbeni rob.

V Galeriji Kresija Ljubljana bodo 26. marca ob 18.00 odprli razstavo mlade fotografinje Urše Premik z naslovom Super Hilda. Gre za projekt v nastajanju, v katerem umetnica nadaljuje večletno portretiranje svoje babice Hilde. Portreti nastajajo od leta 2013 in so rezultat premišljenih fotografskih seans, v katerih avtorica, ki se profesionalno ukvarja z modno fotografijo, s pridom izkoristi poznavanje njenih estetskih in žanrskih zakonitosti in zavedajoč se njenih pravil, postavi pod vprašaj dominanten pogled na koncepta mode in lepote.

Na začetku posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma dopolnili inscenirani posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji ediciji dobili obliko povsem zrežiranih prizorov. Fotografinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne babičine odzive. Skozi kolaž spontanih in režiranih podob predstavlja babico iz povsem osebne perspektive, ob tem pa je gledalec priča Hildinim številnim transformacijam. Rezultat je subtilen in s hudomušnostjo prežet portret, ki se izogne stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo, lepotne ideale in fantazme o večni mladosti.

V kolažu spontanih in režiranih podob se pred gledalcem odvija neke vrste performans in tako gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah – podnevi in ponoči, v vseh letnih časih, v kuhinji in kopalnici, v fotografskem studiu, na ulici, med partijo kart in igranjem biljarda, s cigareto v roki...V zadnji ediciji portreti Hilde prevzemajo estetsko formo modne zgodbe, ki je namenjena objavi v modnih in lifestyle revijah, ki poleg predstavitve modnih oblačil, ponujajo identifikacijo z določeno zgodbo in prodajajo specifičen življenjski slog. Avtorica babico postavi v središče zgodbe in ji s skrbno izbranimi oblačili, ambientom in rekviziti dodeljuje različne vloge. Odeta v različna ogrinjala in plašče se Hilda prelevi v Super Hildo, ki spominja na samosvojo in ekscentrično junakinjo, ki se ponaša z nadnaravno močjo starosti in s cigareto v roki predstavlja antitezo, odklon in ugovor pričakovanim lepotnim idealom.

"Mnogi (vključno s starostniki) starost in staranje razumejo kot nekaj negativnega, odvečnega, neprivlačnega ali celo sramotnega, s tem pa starostniki postajajo marginalizirana skupina, potisnjena na družbeni rob. Vse bolj je očitno, da potrebujemo tudi novo retorično paradigmo, ki bo demografske spremembe naslavljala tudi na vizualni ravni. Pri tem se zdi, da je fotografija primeren medij, ki lahko služi kot nosilec sporočila in imaginacije ter odpira nove možnosti interpretacije in načine branja."

"Fiktivne in idealizirane podobe Hilde lahko razumemo tudi kot alternativni način reprezentacije starostnikov. Kljub vsem družbenim iniciativam, ki naslavljajo problematiko starosti in starostnikov, v javnem diskurzu starost in staranje še vedno veljata za hibo in pomanjkljivost, ki jo je z ustreznimi manipulacijami mogoče odpraviti. Mnogi (vključno s starostniki) starost in staranje razumejo kot nekaj negativnega, odvečnega, neprivlačnega ali celo sramotnega, s tem pa starostniki postajajo marginalizirana skupina, potisnjena na družbeni rob. Vse bolj je očitno, da potrebujemo tudi novo retorično paradigmo, ki bo demografske spremembe naslavljala tudi na vizualni ravni. Pri tem se zdi, da je fotografija primeren medij, ki lahko služi kot nosilec sporočila in imaginacije ter odpira nove možnosti interpretacije in načine branja," je ob razstaavi zapisala Jasna Jernejšek.

Urša Premik (1994) je fotografinja mlajše generacije, ki zaključuje študij fotografije na Visoki šoli za storitve (VIST) v Ljubljani. S fotografijo se intenzivno ukvarja od srednješolskih let, v središču njenega ustvarjanja pa so vedno ljudje. Svoje delo je predstavila na več skupinskih razstavah v okviru študija in na različnih edicijah fotografskih delavnic, ki so potekale v sklopu festivala Celje FOKUS. Med njena najbolj odmevna dela sodi projekt v nastajanju Hilda, s katerim se je predstavila na samostojnih razstavah v Likovnem salonu Celje (2016) in v Savinovem likovnem salonu Žalec (2018), njene fotografije pa so bile objavljene v številnih domačih in tujih publikacijah, kot so National Geographic Slovenia, Vogue Italia – PhotoVogue, Vanity Teen, COOL UK Magazine, VOOM mag, M mag, Revija Fotografija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.