Borja Močnik

19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura

Potapljanje ladjic

Nekoč Your Gay Thoughts, sedaj preprosteje s kratico YGT – ljubljanski avdiovizualni trojec je ravnokar izdal drugi album Sinking Ship

YGT: Aljaž,  Gregor in Mina

YGT: Aljaž, Gregor in Mina
© Vladimir Mičković

Trikotnik YGT sestavljajo oblikovalca – Mina Žabnikar v vlogi vidžejke in Aljaž Košir - Fejzo v vlogi enega od dveh producentov, na odru pa glasbenikov tipkačev – ter drugi producent in glasbenik Gregor Kocijančič, mlada sila Mladininega kulturnega uredništva. Skupina se je v zadnjih štirih letih precej dejavno kalila na različnih frontah, od kar nekaj nastopov na festivalih do produciranja EP-ja klubske muzike. Tudi na videospote ni pozabila.

Košir in Kocijančič sta prve izkušnje z elektronsko muziko pridobivala kot priložnostna didžeja v kolektivu Don’t Make New People. Sprva je šlo za nu raverska, electro clashevska bombardiranja, ki pa so potem začela bezljati v različne smeri. Predvsem proti housu in hiphoperskim beatom. Zgodba njunega bendovskega sodelovanja je sicer še starejša – že v srednji šoli sta nekje pod zemljo v Mostah gulila bas kitaro in bobne. Kocijančič je že takrat tudi pel. Pomembna trenutka sta dva: ko sta si inštalirala računalniški program za glasbeno produkcijo Ableton in ko se jima je pridružila vidžejka Mina Žabnikar. Prvi koncert so imeli v Gromki na Metelkovi leta 2011.

Če prevrtimo nekaj let naprej in preverimo glavne mejnike: leta 2014 se je zasedba podala na obširno klubovanje po številnih domačih mladinskih in alter prostorih s karavano Klubskega maratona Radia Študent. V tistem času je postala tudi prejemnica kulturnega evra Kina Šiška – ta vsakoletne dvoevrske prispevke, ki jih pobere od akreditacij in gestliste, izroči obetavnemu projektu. Takrat je bilo to snemanje prvenca Your Gay Thoughts Watercolors, a zadnji hip pred izidom jeseni 2015 je sledila prelomna točka, ki še danes velja za ključno.

Tik preden je skupina izpolnila svoj del kulturnoevrske kupčije s Kinom Šiška, se je oglasil vodja kanadske založbe King Deluxe, da se mu zdi material izjemno zanimiv in da bi bila založba rada zraven pri izdaji projekta. Njegov klic ni bil naključje, saj je Kocijančič nekaj mesecev pred tem album mrzlično pošiljal tako rekoč vsem založbam, za katere se mu je zdelo, da obstaja vsaj drobcena možnost, da bi pomagale pri izdaji: »Pri Kinu Šiška so se zavedali, da niso prava založba in da nam ne morejo ponuditi vsega, kar založništvo zahteva. Zato so nam dali zeleno luč, da si iščemo ’pravo’ založbo. Album sem poslal na nešteto naslovov in tik pred izdajo se je oglasil PK iz založbe King Deluxe in navdušeno ponudil, da poskrbi za promocijo, mi pa naj bi za nekaj mesecev prestavili izdajo.«

In tako je bilo. Album mešanice zasanjanega, shoegazerskega popa in hiphopovskih beatov je bil brez dvoma v tujini najbolje spromovirani (in s tem opaženi) dolgometražni izdelek domače elektronike zadnjih let. Sledila je kozmetična bolj skrajšava kot sprememba imena. Pri houserskem, klubsko-plesnem EP-ju Chrono-synclastic Infundibulum so potrebovali krajše ime in iz Your Gay Thoughts je nastal YGT. To je bilo posebej smotrno, saj je šlo za drugačno muziko, kakor jo delajo kot band. A nazadnje je pri YGT tudi ostalo. Kocijančič se kislo nasmehne: »Ime je ostalo po eni strani zaradi prepoznavnosti, ki smo jo dobili s tem EP-jem, mislim pa, da je nekje pod površjem vlogo igrala tudi ameriška politična korektnost.« Za izdajo novega albuma so se namreč dogovarjali z ameriško založbo Youngbloods.

YGT gre naprej z obratom nazaj, saj že na albumu Sinking Ship nakazuje neko novo zanimanje ali senzibilnost za synth pop osemdesetih let.

V zadnjih štirih letih smo opazovali napredek od sramežljivega ustroja z bobnarjem omejenega nabora vzorcev in trikov k eni redkih elektronskih skupin v našem prostoru, ki se uspešno spogledujejo s popom sedanjosti in ne preteklosti. Spremenil se je odnos do odra, performiranja, pa tudi samega sestavljanja muzike. Premiki so očitni že pri promocijskih besedilih – to, ki spremlja drugo ploščo, je precej manj pretenciozno od tistega ob izdaji prvenca. Čeprav še zmeraj nič kaj skromno omenja Moneta in Matissa.

Album zasedbe YGT Sinking Ship je izšel ravnokar v sodelovanju založb King Deluxe in Youngbloods. Plošček ne prinaša radikalnih slogovnih zasukov ali presenečenj, saj na zmernem ognju kuha počasi brbotajoče, v neštetih efektih zibajoče se elektronske balade. Zato pa tehnično letvico prestavlja precej više. Kocijančič razloži: »Zavedala sva se, da je bila prva plošča preveč natlačena, da kakšna ideja ni bila dovolj izčiščena in sva potem kar dodajala stvari, da bi to zamaskirala. Vse skupaj je bilo zato preveč baročno. Tokrat sva veliko bolj pazila, da je osnovna ideja dodelana, stavila sva na čim manj elementov.« Projekt zveni bolj potrpežljivo, bolj sklenjeno, to potrdi tudi pevec zasedbe: »Druga glavna razlika je, da sva si tokrat vzela več časa, ker ni bilo roka. Tri leta sva jo pacala in smo zato lahko na koncu delali ožji izbor.« A Košir poudari, da se glavne spremembe v žanrski usmeritvi niso dogajale med obema albumoma, ampak že prej, ko skupina še ni nič izdala, je pa precej nastopala: »Glavni stilski zasuk se je v resnici zgodil pred prvencem, drugi album je samo napredek.«

Naveza z založbo King Deluxe se je izkazala za posebej posrečeno. Zaradi promocijskega znanja in zvez, ki jih imajo Kanadčani, še bolj pa, ker je vodja založbe PK totalen poznavalec animatorske in nasploh videospotne scene. To njegovo obvladanje je navsezadnje botrovalo nastanku videospota za naslovni posnetek nove plošče. Znanstvenofantastično delo animatorja Sama Masona je skoraj popolnoma računalniško generirano in dodelano do najmanjše podrobnosti. Je nesporen presežek bogate domačijske dejavnosti snemanja videospotov. Zgodba z Masonom je sicer precej dolga in zapletena. Moral bi delati video že za posnetek s prvenca, pa je takrat vse padlo v vodo, za tega, ki ga je nazadnje le ustvaril, pa je kar trikrat popolnoma spremenil koncept. Animirani videospoti preprosto nastajajo tako dolgo, da se vmes lahko marsikaj zgodi in spremeni. Celoten proces je trajal kar štiri leta.

YGT gre naprej z obratom nazaj, saj že na albumu Sinking Ship nakazuje neko novo zanimanje ali senzibilnost za synth pop osemdesetih let. Oba, Košir in Kocijančič, priznata, da je k temu retro obratu precej pripomogla muzika britanskega glasbenika Deva Hynesa oziroma Blood Orangea in da je to glavna slogovna smernica ali izhodišče za prihajajoči material. Pot naprej je torej tudi pot nazaj.

Koncert:
YGT
Kje: Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Kdaj: 26. aprila 2019 ob 21. uri

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.