Kultura / »Včasih so ljudje živeli s tovarno, rekli so, to je naša fabrika. Danes tega ni več.«

V obdobju kulturne dezintegracije, kakor marsikdo privoščljivo označi zdajšnji čas, naletimo na vrhu Ptujske Gore na spoštljivo in pravzaprav vznemirljivo kombinacijo treh institucij, kot se za romarski kraj pač spodobi: cerkve, pošte in galerije. Galerije Stojana Kerblerja. Galerijski prostor ima živahen vonj, malce gostilniški mogoče, a ne preveč grob, tako da nas mojstrove fotografije vseeno ali pa morda prav zato še toliko bolj prevzamejo in nas odpeljejo v odmaknjeni čas, zbledel v naših spominih. Ko prebiram vtise obiskovalcev, mi vzbudijo pozornost zahvale fotografu, ker je ujel v objektiv Haloze, ko so bili ljudje revni, a zadovoljni; nekateri zapišejo celo srečni. Še enkrat pogledam zdaj že mitološko fotografijo iz ciklusa Koline (1977) in se nehote s skepticizmom vprašam, kako le smo prišli do tega, da se kot mantre oklepamo besed, ki opevajo lepoto preteklih časov?