Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Družba  |  Intervju

Tatjana Avšič Županc: »V zvezi z virusi je treba ukrepati spoštljivo, ne pa panično«

Dr. Tatjana Avšič Županc v rokah drži valj, v kakršnem jim klinike v okviru Kliničnega centra po podzemnih vakuumskih ceveh pošiljajo vzorce za testiranje.

Dr. Tatjana Avšič Županc v rokah drži valj, v kakršnem jim klinike v okviru Kliničnega centra po podzemnih vakuumskih ceveh pošiljajo vzorce za testiranje.
© Borut Krajnc

Novi koronavirus, poimenovan sars-coV2, je sedmi iz družine koronavirusov, ki lahko okuži ljudi. Štirje so z nami že dolgo in povzročajo običajna prehladna obolenja v zimski sezoni. Kot pravi dr. Tatjana Avšič Županc, si je okužbo z enim od teh novembra diagnosticirala tudi sama. Naslednja dva, virusa, sars in mers, sta bila odgovora za vsak svoj izbruh v letih 2003 v Aziji in 2012 na Bližnjem vzhodu. Naravni gostitelji obeh so netopirji, na človeka pa sta preskočila prek cibetovk v primeru sarsa in enogrbih kamel v primeru mersa.

Novi virus je, pojasnjuje, po najnovejših podatkih že pred nekaj desetletji z netopirjev preskočil na luskavce ali storžnjake, rečemo jim tudi pangolini. To je v Aziji ogrožena vrsta sesalcev, katerih meso na črnem trgu velja za delikateso, njihove luske pa uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. »Pa tudi prvi preskok z luskavcev na človeka naj bi se po trenutnih podatkih zgodil že kaka dva meseca pred zaznanim izbruhom.«

Dr. Avšič Župančeva je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. »Prvi vzorec smo testirali konec januarja, večji naval pa se je začel v ponedeljek.« Poleg njih vzorce testirajo še v dveh laboratorijih Nacionalnega inštituta za zdravje, okolje in hrano.

Na obeh računalniških monitorjih v njeni pisarni so med intervjujem sijali grafični prikazi razširjenosti novega koronavirusa po svetu, med oba monitorja pa je bila zataknjena plišasta igračka v obliki virusa ebole. Do zaključka redakcije so bili vsi testirani vzorci negativni, a tudi sama meni, da je prvi slovenski primer skoraj zagotovo le vprašanje časa.

Ste zaskrbljeni? 

Sem.

Kaj vas najbolj skrbi? 

Skrbi me, ker se število bolnikov res zelo hitro povečuje. Po doslej znanih podatkih naj bi se virus prenašal kapljično in s tesnim stikom, podobno kot v primeru virusa sars, vendar pa po dveh mesecih, odkar vemo za epidemijo, govorimo že o desetkrat večjem številu obolelih kot pri sarsu v celotnem obdobju epidemije. Smrtnost, ki je bila pri sarsu približno desetodstotna, je sicer v tem primeru precej nižja, a me to ne pomirja, saj se v zadnjem času pričakovano povečuje. Trenutno smo že prešli mejo treh odstotkov. Pravi podatki o smrtnosti vedno pridejo nekoliko z zamikom. Smrtnost je sicer nižja kot pri sarsu, nalezljivost pa precej večja.

Zakaj?

Na to zanesljivih odgovorov še nimamo. Virusa, če primerjamo njuna genoma, sta si zelo podobna. Imata enak genski zapis na delu, ki je odgovoren, da se virus pripne na receptorsko mesto na gostiteljski celici. Iz tega bi lahko z veliko verjetnostjo sklepali, da je tudi način njunega prenosa enak. A videti je, da je v primeru novega virusa prenos intenzivnejši.

Ena od razlag je, da je bil pri sarsu bolnik najbolj kužen v času, ko je bil tudi najbolj prizadet zaradi okužbe. Pri novem virusu pa naj bi okužbo lahko širili tudi ljudje z minimalnimi simptomi ali morda celo brez njih. 

Res je. Dokazano to sicer še ni, glede na razpoložljive podatke pa verjamemo, da se lahko virus prenaša tudi prek okuženih, ki ne kažejo znakov bolezni. Verjetno celo podobno učinkovito kot pri bolnih. Še vedno ne vemo natančno, kolikšna je inkubacijska doba. Ne vemo, kdaj se virus pojavi v nosno-žrelnem predelu. Ne vemo, kakšna koncentracija virusa je potrebna za širjenje okužbe. Imamo še zelo veliko vprašanj, in dokler ne bodo izvedeni poskusi na primernem živalskem modelu, bomo po najboljših močeh ugibali.

Kakšen razvoj dogodkov predvidevate? 

Število okuženih bo zagotovo še naraščalo. Morda se na Kitajskem, kot kažejo novejši podatki, rast nekoliko umirja, bodo pa zato na vrsto verjetno prišle druge celine.

Pričakujete paniko? 

Videti je, da se med ljudmi že pojavlja nekaj panike. In to ni dobro. Panika v nobenem primeru ni zaželena in produktivna reakcija, še najmanj pa v morebitnih izrednih razmerah. Najpomembnejši ukrep, ki ga lahko izvedemo sami, je, da poskrbimo za higieno z umivanjem in razkuževanjem rok. Smo v zimskem obdobju, ko imamo tudi sicer opravka z respiratornimi okužbami z gripo na čelu, zato so zaščitni ukrepi, kot na primer omejeno zadrževanje v natrpanih zaprtih prostorih, smiselni že sami po sebi. V zvezi z virusi je treba ukrepati spoštljivo, ne pa panično.

Ste že šli v trgovino po najnujnejše potrebščine? 

Nimam časa (smeh). Včeraj smo delali do enajstih zvečer in bi lahko šla kvečjemu na kakšno bencinsko črpalko.

Je trenutno stanje slabše ali boljše, kot ste si sprva predstavljali potek dogodkov? 

Vsekakor slabše. Predvidevala sem sicer, da se bo epidemija razširila tudi zunaj Kitajske, čeprav so se Kitajci tokrat zelo hitro odzvali in sprejeli zelo drastične ukrepe. Vendar pa sta jim nalogo močno otežila dva objektivna dejavnika – sovpadanje izbruha s kitajskim novim letom, ki je povezano z veliko potovanji, in pa sovpadanje z vrhom sezone respiratornih okužb na severni polobli, kar je močno otežilo prepoznavanje bolnikov.

V zadnjih dneh je bilo slišati veliko očitkov o domnevno slabi pripravljenosti na morebitni izbruh v Sloveniji. Kako stanje vidite vi? 

Država se je odzvala, sestala se je koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni in kriznih situacij. Vse skupaj deluje bolj ali manj usklajeno. Veliko je bilo očitkov o tem, da v osnovnem zdravstvu nimajo potrebne opreme. Na inštitut dobivamo klice, da bi nam radi poslali bris v skladu z navodili, a takih brisov nimajo. Na tem področju res ni vse popolno. Vemo tudi, da so zmogljivosti v bolnišnicah omejene. Občutek imam tudi, da komunikacija med deležniki velikokrat poteka enosmerno, na pa v vse smeri, kar me osebno zelo moti.

Osnovni pogoj je dobra komunikacija med kliničnim centrom in našim laboratorijem, in tukaj ni težav.

»Vsi poznamo rek, da je preventiva boljša kot kurativa. In tudi morda nekoliko pretirano iskanje potencialno kužnih je boljše kot pa preslabo.«

Hrvaška se je na prvi pogled preventivnih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa lotila precej bolj odločno, tudi z nadzornimi točkami na mejnih prehodih. Se vam zdi to pravilna odločitev? Kje je po vašem mnenju primerno ravnotežje med ohranjanjem mirnosti navzven in odločnim ukrepanjem? 

Vsi poznamo rek, da je preventiva boljša kot kurativa. In tudi morda nekoliko pretirano iskanje potencialno kužnih je boljše kot pa preslabo. Ena sama spregledana oseba lahko okuži štiri, pet ali morda celo več drugih. In balonček se lahko hitro začne napihovati.

Torej bi bilo po vašem mnenju ukrepe smiselno nekoliko zaostriti? 

Vsekakor. Mi je pa ob tem žal, da nekatere politične opcije stanje izkoriščajo za druge namene. V vojni so tisti, ki zmagajo, in tisti, ki izgubijo, veliko pa je takih, ki želijo zgolj »zaslužiti«.

Glede na razpoložljive podatke pa lahko sklepamo, da so otroci, tudi najmlajši, za okužbe še najmanj dovzetni. Kako si to razlagate? 

To je res zelo zanimivo. Sploh če vemo, da štiri že dolgo znane človeške koronaviruse, povzročitelje običajnih virusnih prehladov, najpogosteje najdemo prav pri otrocih in pri dojenčkih lahko povzročijo tudi hude oblike bolezni. Sars, mers in pa novi koronavirus pa zanimivo zelo redko okužijo otroke.

Morda ravno zato, ker so otroci že »prekuženi« z običajnimi človeškimi koronavirusi? 

To je vsekakor ena od možnih razlag. Po drugi strani pa tudi vemo, da okužba s katerim od običajnih človeških koronavirusov človeka slabo zaščiti pred ponovno okužbo. Lahko se okužimo vsako leto znova, lahko tudi večkrat v eni sezoni. Neznank je še zelo veliko.

Kako pa je z odpornostjo po preboleli okužbi z novim koronavirusom? 

O tem je še prehitro govoriti. Za sars vemo, da naj bi prebolela okužba zagotavljala kar dolgotrajno odpornost, a to ni še nikakršno zagotovilo.

Kako nevaren je novi virus v primerjavi s sezonsko gripo? 

Vemo, da sezonska gripa vsako leto prizadene veliko večje število ljudi po vsem svetu. Smrtnost pri gripi pa je vsekakor nižja.

Prav tako smo nanjo tudi navajeni, obstaja cepivo in ne delamo nikakršne panike, čeprav posredno ali neposredno zaradi gripe vsako leto umre na stotisoče ljudi, občasno tudi sicer povsem zdravi ljudje. Novi virus je nevarnejši že zaradi tega, ker imamo še vedno zelo veliko neodgovorjenih vprašanj o virusu in bolezni, ki jo povzroča. In dokler nečesa dobro ne poznate in ne razumete, se bojite in ste previdni. Zato pravim, da je treba biti predvsem spoštljiv in tudi razumen, saj je za nekatere zanesljive odgovore potreben čas. Novi virus in bolezen, ki jo povzroča, poznamo šele dva meseca.

Ste si tako predstavljali naslednjo veliko epidemijo, pred katero virologi že nekaj časa svarite in pravite, da je le vprašanje časa? 

Dejansko smo pričakovali, da bo naslednja večja virusna nevarnost za ljudi prišla iz družine virusov influence. Je pa res, da smo bili v zadnjem času pozorni tudi na koronaviruse. Vsekakor pa smo bili precej gotovi, da se bo virus razširil iz Kitajske oziroma jugovzhodne Azije, saj so zaradi tamkajšnjega načina življenja razmere za to najbolj »ugodne«.

Je mogoče, kot že opozarjajo nekateri strokovnjaki, da nam širjenja virusa ne bo uspelo ustaviti in da se bo »zasidral« v človeški populaciji? Da bomo dobili novo sezonsko bolezen? 

To vsekakor je ena od možnosti. Verjetno so se na tak način v človeški populaciji znašli tudi trenutno poznani štirje človeški koronavirusi. Tak scenarij za ljudi nikakor ne bi bil dober, saj bi dobili novega povzročitelja potencialno hudih okužb. Vemo pa, da vsaka tovrstna okužba poveča tudi možnost za naknadne okužbe z drugimi patogeni.

Kakšni so obeti, da se širjenje bolezni zaradi prihoda pomladi in s tem višjih temperatur umiri ali ustavi? 

Tega si vsekakor želimo. Virusi načeloma nimajo radi visokih temperatur. To je eden pomembnejših razlogov za optimizem.

»Novi virus je nevarnejši od sezonske gripe že zaradi tega, ker imamo še vedno zelo veliko neodgovorjenih vprašanj o virusu in bolezni, ki jo povzroča.«

V medicinski reviji British Medical Journal je bil v teh dneh objavljen članek o skupku okužb zunaj epicentra izbruha, mesta Wuhan, ki so imele dokaj blag potek v primerjavi s prvotnimi primeri. Avtorji špekulirajo, da bi utegnil virus z nadaljnjimi prenosi s človeka na človeka postajati manj nevaren, da se teža bolezni ob prenašanju s človeka na človeka nekoliko zmanjšuje. To naj bi se zgodilo tudi v primeru virusa mers. Je kaj na tem?

To opažamo tudi pri številnih drugih virusnih okužbah. Vsaka naslednja generacija primerov je pogosto nekoliko blažja. To je z evolucijskega stališča virusa povsem pričakovano. Virusu načeloma ni v interesu, da gostitelja preveč prizadene ali ga celo pokonča, saj s tem omeji svoje nadaljnje širjenje. Zanj je bolje, da z gostiteljem živi v sožitju in da nič ne ovira njegovega razmnoževanja in širjenja. In koronavirusi so s tega vidika med bolj »fleksibilnimi«.

Torej lahko sklepamo, da bo teža bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, sčasoma slabela? 

Verjetno res.

Je mogoče, da virus v končni fazi, če se dejansko zasidra v človeški populaciji, ne bo nič bolj nevaren kot trenutni štirje človeški koronavirusi?

O tem je morda prenagljeno govoriti. Vsekakor si ob takšnem scenariju dogodkov tega želimo. Bi bil pa scenarij izginotja virusa sars cov-2 in posledično covid-19, kakor sarsa pred leti, najboljši »izplen« porajajoče se nove virusne bolezni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.