Damjana Kolar

3. 3. 2020  |  Kultura

Lakota in izčrpano telo

Razstava Gorana Bertoka, ki v najnovejši seriji Lakota, predstavi iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane

V Galeriji Photon bo od 6. marca do 24. aprila na ogled razstava fotografij Gorana Bertoka z naslovom Lakota, ki se ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar tokrat iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane. Bertok to izkušnjo - izkušnjo anoreksije - primerja z nekaterimi drugimi mejnimi izkušnjami, s katerimi se je ukvarjal v svojih preteklih serijah. Namen projekta tako ni "dokumentiranje" anoreksije v smislu foto-dokumentarnega spremljanja "obolelih"«, temveč spraševanje o sami naravi naše telesnosti, našega odnosa do telesa, bolečine, vse to pa skozi medij (režirane, studijske) fotografije.

Goran Bertok je eden najbolj prepoznavnih ter tudi nekonvencionalnih in provokativnih slovenskih fotografov. Njegov avtorski opus razkriva izjemno doslednost v upodabljanju človeškega telesa v nekaterih mejnih aspektih bivanja, predvsem pa v njegovi minljivosti.

Bertok izkušnjo anoreksije primerja z nekaterimi drugimi mejnimi izkušnjami, s katerimi se je ukvarjal v svojih preteklih serijah. Namen projekta tako ni "dokumentiranje" anoreksije v smislu foto-dokumentarnega spremljanja "obolelih"«, temveč spraševanje o sami naravi naše telesnosti, našega odnosa do telesa, bolečine, vse to pa skozi medij (režirane, studijske) fotografije.

V zgodnjem obdobju se je osredotočal na ustvarjanje režiranih prizorov z motivi nekonvencionalnih spolnih praks, zlasti sadomazohizma (serije Omen, Stigmata...), kasneje pa se je posvetil še radikalnejšemu raziskovanju telesnosti. To ga je kmalu pripeljalo do ultimativne teme – fizične smrti, ki ji je namenil večji del svojega ustvarjanja, tako na način neposrednega vizualnega soočenja z razpadajočimi telesi (PostMortem, Obiskovalci) ali portretiranja tistih, ki so doživeli neposredno bližino smrti (Preživeli).

S projektom Lakota nekako logično nadaljuje v tej smeri, saj prezentira telo, ki "se giblje" v neposredni bližini smrti, ki je takorekoč v "ljubezenskem odnosu" s smrtjo. Bertok se tudi v tem primeru ne sprašuje o osebnih, psiholoških ali socialnih motivih in okoliščinah, ki so subjekt njegovega upodabljanja pripeljali v takšno stanje. Avtor izkušnjo anoreksije vzporeja z ostalimi mejnimi izkušnjami (SM prakse, preživetje v skrajnih pogojih koncentracijskih taborišč) - s katerimi se je ukvarjal v svojih preteklih projektih. Namen projekta tako ni "foto-dokumentiranje" fenomena neke motnje oz. bolezni, temveč spraševanje o sami naravi naše telesnosti, našega odnosa do shiranega telesa in do bolečine, ki jo predpostavljamo ali sami občutimo ob pogledu na bližino smrti.

Goran Bertok (1963) je diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Od leta 1989 živi in deluje v Ljubljani kot samostojni fotograf in umetnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.