Intervju / »Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina?

Ali vojska iz fantov dela prave moške? Ali je vojaška obveznost res pomemben in nujen korak, »iniciacijski prehod« v dobo odraslosti?

Odvisno, kdaj, kje in kako. V tradicionalnih skupnostih so iniciacijski obredi ob koncu pubertete res pomenili ritualni prehod v odraslost. Uvedba splošne vojaške obveznosti v zgodnji moderni je vsaj za moške res praviloma sovpadla z obdobjem iniciacijskih obredov, in kot je vidno iz zgodovine, so vojaški in politični vodje »vojaški dril« res modelirali po nekaterih iniciacijskih obredih, na primer prenašanje nevarnosti in bolečine, discipliniranje, zavezanost tovarištvu in molku ipd. Vendar je danes razmišljanje o discipliniranju moških s pomočjo naborništva nesmiselno.