Intervju / Mateja Štirn: »Čustvena higiena je ravno tako pomembna kot higiena rok«

Ena najhujših preizkušenj nenadne ustavitve življenja, kot ga poznamo, bo ohranjanje duševnega miru. Naenkrat se ne smemo več družiti s prijatelji, družine ne smejo več obiskovati starih staršev, otroci se ne smejo igrati z vrstniki. Vsakodnevni ritem večine ljudi je porušen. Če k temu dodamo še skrb za gospodarski položaj, na katerega bo popolno zamrtje storitvenega sektorja nedvomno močno vplivalo, dobimo idealen recept za množične duševne stiske.

Mateja Štirn, ustanoviteljica in direktorica ISA instituta, ima dolgoletne izkušnje z zagotavljanjem psihološke pomoči ljudem, ki so preživeli različne krizne dogodke. Za več podjetij izvaja prvo psihološko pomoč in svetovanje zaposlenim po kriznih dogodkih, kot so ropi, grožnje, napadi, delovne nesreče in različne oblike nasilja. Je tudi soavtorica monografije Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih.

Kakšni so ustaljeni duševni odzivi na krizne razmere, med kakršne sodi širjenje okužbe z novim koronavirusom?

Glavna odziva sta zaskrbljenost in strah. Doživljamo grožnjo zdravju, varnosti. Ko poslušamo, kako vseobsegajoča težava je to, je stiska lahko še toliko večja. Pridružijo se občutki nemoči, pomanjkanja nadzora, ker je nevarnost nevidna, ker težko nadzorujemo morebiten stik z virusom. Še posebej problematično pa je, da ne moremo vedeti, koliko časa bodo te izredne razmere trajale. Ne gre za enkraten dogodek, tragedijo, temveč za nedoločen čas kriznih razmer.