DK, STA

20. 5. 2020  |  Kultura

Bienale v Benetkah prestavljen na prihodnje leto

Sedemnajsta mednarodna arhitekturna razstava z naslovom How Will We Live Together? (Kako bomo živeli skupaj?) bo na ogled med 22. majem in 21. novembrom 2021

Beneški arhitekturni bienale

Beneški arhitekturni bienale

Beneški arhitekturni bienale, ki ga kurira Hashim Sarkis, bo zaradi epidemije koronavirusa prestavljen na prihodnje leto. Sedemnajsta mednarodna arhitekturna razstava z naslovom How Will We Live Together? (Kako bomo živeli skupaj?) bo na ogled med 22. majem in 21. novembrom 2021. V Benetkah vsako leto izmenično gostijo razstavi sodobne umetnosti in arhitekture. Zdaj se bo vrstni red zamenjal, saj bo razstava sodobne umetnosti potekala leta 2022.

Bienale je bil sprva predviden med 23. majem do 29. novembrom, a so ga zaradi omejitev na področju mobilnosti marca skrajšali in prestavili na termin od 29. avgusta do 29. novembra, zdaj pa so ocenili, da zaradi koronavirusne krize ni mogoče nadaljevati organizacije razstave pred avgustom. Trenutne razmere so vsekakor vplivale na uresničitev razstave v celoti, ogrozile njeno realizacijo, prevoz in prisotnost del ter s tem tudi kakovost same razstave.

Na arhitekturnem bienalu sodelujejo arhitekti in ustanove iz več kot 60 držav z vseh celin. Za predstavitev na 17. izdaji je Slovenija izbrala projekt z naslovom Skupno v skupnosti.

Kurator Hashim Sarkis, dekan Šole za arhitekturo in oblikovanje na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu upa, da bodo udeleženci lahko dokončali svoja dela "s časom in energijo, ki si ju zaslužijo". "Nismo ga načrtovali na ta način. Niti vprašanje, ki sem ga zastavil, niti bogastvo načinov, s katerimi bi odgovorili, niso bili namenjeni reševanju krize, v kateri živijo, ampak tukaj smo," je povedal Sarkis. Tema razstave daje "možnost za neposredni odziv na pandemijo".

Na arhitekturnem bienalu sodelujejo arhitekti in ustanove iz več kot 60 držav z vseh celin. Za predstavitev na 17. izdaji je Slovenija izbrala projekt z naslovom Skupno v skupnosti, ki raziskuje 70-letno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, v  njem pa sodelujejo: arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko.

Skozi predstavitev zgodovine zadružnih domov avtorji postavljajo zahtevo po vzpostavitvi novega družbenega dogovora o obsegu, pogojih in rabi notranjih javnih prostorov. Bistvo slovenskega predloga je iskanje odgovora na vprašanje, kako bi kot družba morali razvijati široko mrežo notranjih javnih prostorov, ki bodo porajali nove oblike in pogoje združevanja ter delovanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.