Phoebe Bridgers: Punisher

2020, Dead Oceans

+ + + +

Ameriška kantavtorica, katere prvenec so kritiki uvrstili v milje emo folka, na drugi plošči spet odpira okno v svojo intimo. S tankočutnim osebnoizpovednim izrazom, ki spomni na kolege, kot sta Sufjan Stevens in Conor Oberst, se tokrat loteva tem izgubljenih stikov, dualizma med notranjim in zunanjim jazom ter bolečih koncev. V pretežno otožnih besedilih prehaja med sardoničnim humorjem in zavedanjem lastnih hib kot prvim korakom proti terapiji. Punisher je tako plod produktivnih in destruktivnih želja, ki nas v tem negotovem času podžigajo še močneje kot sicer, obenem pa zrcalo sodobnih kolektivnih tesnob, katerih vzroke skoraj vedno iščemo v posamezniku, le redko v zunanjih družbenih strukturah.