Intervju / »Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«

Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative.

V Sloveniji radi govorimo o spravi, o spravi kot o političnem ali etičnem pojmu, bolj malo pa govorimo o tranzicijski pravičnosti. Kakšna je razlika? 

Ideja sprave je neločljiva od tranzicijske pravičnosti, ravno z mehanizmi tranzicijske pravičnosti naj bi prišlo do sprave med storilci in žrtvami, kar bi omogočilo sobivanje in funkcioniranje politične skupnosti.