»Boljša ureditev od sedanje je ekosocializem«
Kim Stanley Robinson, ameriški pisatelj, eden najpomembnejših piscev znanstvenofantastičnih romanov
Kima Stanleyja Robinsona je revija L. A. Times Review of Books razglasila za »zadnjega velikega utopičnega vizionarja«.
© Gage Skidmore / /Wikimedia Commons
V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma se je prejšnji teden začela serija javnih prireditev, na katerih se svetovno znani misleci pogovarjajo o žgočih vprašanjih, povezanih s posledicami brezbrižnosti do podnebne krize. Pogovori v duhu časa potekajo prek spleta in jih bodo enkrat na mesec pripravljali do novembra, vodi in kurira pa jih Marta Peirano, španska novinarka in pisateljica, ki se posveča temam, povezanim z odnosom med tehnologijo in močjo. Serija javnih razprav, imenovana (Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo, se je začela s pogovorom med Peiranovo in enim najpomembnejših avtorjev znanstvenofantastičnih romanov, ameriškim pisateljem Kimom Stanleyjem Robinsonom. New Yorker ga je okronal za »enega najpomembnejših političnih pisateljev, ki danes ustvarjajo v Ameriki«, v reviji L. A. Times Review of Books so zapisali, da je »zadnji veliki utopični vizionar«, The Atlantic pa je njegovo delo opisal kot »zlati standard realističnega, visoko pismenega znanstvenofantastičnega pisanja«.
Robinson (rojen leta 1952) je v mednarodnem literarnem prostoru zaslovel s trilogijo Mars, v kateri je opisal vzpostavljanje ozemlja Zemljanov na rdečem planetu in je postala uspešnica. Bralce po vsem svetu že dobrih 30 let navdušuje z izvirnim, izrazito realističnim podžanrom znanstvene fantastike, ki ga označujemo z različnimi imeni, kot so denimo podnebna fikcija, humanistična znanstvena fantastika, antidistopija ali utopična fikcija. Njegove vizije prihodnosti, zapisane v kar 20 romanih, prevedenih v 24 jezikov, so podkrepljene s poglobljenimi raziskavami in temeljijo na znanstvenih dejstvih, zato jih lahko beremo kot spekulativno »zgodovino« prihodnjih nekaj desetletij.
Njegov zadnji roman, izdan lani, je Ministry for the Future (slovensko Ministrstvo za prihodnost), obsežna zgodba o odzivu človeštva na podnebno katastrofo, ki je razmeroma optimistična vizija tega, kako se ljudje v bližnji prihodnosti spoprimejo z okoljsko krizo. Osrednja tema te uspešnice je močno zaznamovala tudi ponedeljkov pogovor na Aksiominem medmrežnem odru, na katerem sta Robinson in Marta Peirano med drugim razglabljala »o tem, kaj bo tisti trenutek streznitve, ko bo človeštvo ponovno razmislilo o svojem mestu in poti na edinem planetu, ki ga ima«.
Vprašanja »trenutka streznitve« se je Robinson dotaknil tudi v intervjuju za Mladino, v katerem je beseda med drugim tekla o pomembnosti žanra utopične fikcije, o črnogledosti distopičnih vizij, o brisanju mej med resničnostjo in znanstveno fantastiko, o alternativah neoliberalnemu kapitalizmu in tudi o tem, kakšen vpliv ima pandemija koronavirusne bolezni na njegovo vizijo prihodnosti.
Začel bom z ultimativnim vprašanjem, ki je bilo postavljeno tudi med Aksiomino razpravo. Je naša družba sposobna izpeljati potrebne spremembe pred katastrofalnim trenutkom streznitve, ki ga nezadržno prinašajo podnebne spremembe?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.