Le za pisce daljših besedil

Neme knjige so posebna knjižna zvrst, njihovi avtorji zgodbe pripovedujejo popolnoma brez besed, samo s podobo. Zanje so takšna dela velik izziv, saj se morajo dramaturgije lotiti še posebej premišljeno. A nekateri so pri tem vrhunski. Nema slikanica Deček in hiša ilustratorke Maje Kastelic je leta 2015 s podobami tako prepričala organizatorje največjega knjižnega sejma otroških knjig v Bologni, da so jih uvrstili med najboljše ilustracije leta, avtorici pa omogočili mednarodni preboj. Nema slikanica za otroke Ferdo – veliki ptič ilustratorke Andreje Peklar pa je bila isto leto celo finalistka med nominiranci za mednarodno nagrado Silent Book Contest, namenjeno najbolj izstopajočim (še neizdanim) nemim knjižnim projektom z vsega sveta. Kasneje se je uvrstila na častni seznam IBBY, na katerem najdemo izjemne avtorje mladinske literature z vsega sveta.

Obe slikanici sta zelo kakovostni, dosegli sta pomembne uspehe na tujem in tudi doma. A avtorici teh knjig doma vseeno nista enakovredni avtorjem, ki izdajajo denimo romane. Pisci daljših književnih besedil na podlagi izposoje njihovih del v knjižnicah od države prejmejo polno nadomestilo za izposojo, ilustratorji, striparji, fotografi in tudi avtorji književnih besedil, ki imajo manj kot 47 strani (to velja za večino del za otroke, predvsem za slikanice), pa le polovično.

Pustimo tokrat ob strani, da so avtorji do višine nadomestil za knjižnično izposojo na splošno kritični, češ da so zneski, ki jih dobijo (pre)nizki. Za marsikoga so še bistveno nižji – in to kar za polovico. »Avtorji izvirnih monografskih publikacij« so leta 2019 po besedah Mihe Marinča, sekretarja Javne agencije RS za knjigo (JAK), kjer skrbijo za izplačilo nadomestil v obliki denarnih prispevkov (ali delovnih štipendij), prejeli 0,29376 evra na izposojo knjige, »ilustratorji in fotografi monografskih publikacij« pa le 0,08239 evra. Razlike med prejetimi nadomestili so bile zato precejšnje.

Sedanja ureditev je krivična in kaže predvsem nerazumevanje narave dela, ki ga opravljajo pripadniki posameznih poklicev. Ilustratorka in vodja Galerije Vodnikove domačije Maša P. Žmitek pravi, da sedanji način razdeljevanja knjižničnih nadomestil ilustracijo razume, kakor so jo pred stotimi leti, »kot zgolj neko obrtniško podporno delo«. A ilustracija ni več le to, razvija se, v vsako ilustracijo, objavljeno v publikacijah, je vloženih veliko »dela, energije, raziskovanja in ustvarjalnega vložka«, ta ustvarjalna zvrst bi torej potrebovala redefinicijo znotraj knjižnega sveta. Z izenačitvijo nadomestil za knjižnično izposojo za vse avtorje bi nakazali »neko vrednost ilustracije oziroma bi jo podprli kot enakovreden medij«.

Stripar in filozof Izar Lunaček meni podobno: »Zdelo bi se mi prav, če bi za dolgo knjigo pri enem evru za pisatelja ilustrator dobil vsaj 20 ali 30 centov, pri slikanici bi moralo obveljati razmerje pol-pol, za strip pa, če je daljši od 47 strani, bi moral avtor dobiti polno izposojnino. Take dolžine ni nič lažje narediti v leposlovju kot v stripu.«

»Če je tržna vrednost slikanice enaka ali celo višja od vrednosti broširanega romana, zakaj bi bila vrednost izposoje za polovico nižja? So slikanice in stripi polknjige?«

Krivično pravilo lahko spremeni le ministrstvo za kulturo. JAK mu je to, kot pravi Marinč, že večkrat predlagal, vendar neuspešno. Pri snovanju spornega pravila naj bi bilo ministrstvo sicer upoštevalo predlog Društva slovenskih pisateljev. A to v pripravo predloga tedaj ni vključilo svoje sekcije za otroško in mladinsko književnost, pravi Nataša Konc Lorenzutti, predsednica te sekcije, zato ne preseneča, da je sama do ureditve zelo kritična: »Klasifikacijo knjig po obsegu in tipu zapisa razumemo kot poskus razvrednotenja nekaterih literarnih izdelkov, predvsem tistih s področja mladinske literature in stripa. Če je tržna vrednost slikanice enaka ali celo višja od vrednosti recimo broširanega romana, zakaj bi bila vrednost izposoje za polovico nižja? So slikanice in stripi polknjige?« Ker so avtorji otroške in mladinske literature pri prijavah za štipendije, ki izvirajo iz knjižničnih nadomestil, že tako v bistveno slabšem položaju od drugih avtorjev, ministrstvo pozivajo, naj sporno določilo čim prej odpravi.

Na ministrstvu vprašanja, zakaj je avtor stripa ne glede na dolžino svoje knjige upravičen le do polovične izposojnine, niso razumeli. Odgovorili so, da je »napačno zastavljeno«, saj Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila tega ne določa v tem kontekstu. So pa vseeno povedali, da so prejeli več pobud za spremembo pravilnika in da je tudi JAK podal »nekaj tehničnih izboljšav pravilnika«. Kljub temu bodo najprej »počakali na sodbo sodišča glede upoštevanja izposoje krajših del za avtorje besedil izvirnih monografskih publikacij«.

Tožbo zoper ministrstvo je avtor pravljic za otroke Franc Rogač vložil šele nedavno. To pomeni, da sprememb pri letošnjem izplačilu še ne bo, razen če bi se sodni postopek končal zelo hitro. In seveda, če bi potrdil, da je sedanja ureditev za velik del avtorjev krivična.