Film tedna: Greta

Dokumentarec o priljubljeni podnebni aktivistki

Na spletni strani Art kino mreže Slovenije je do 5. maja na ogled švedski dokumentarec Greta, ki predstavlja eno od najbolj priljubljenih podnebnih aktivistk. Greta Thunberg si prizadeva opozoriti na grozeče podnebne spremembe in na našo odgovornost zanje. Film režiserja Nathana Grossmana spremlja Gretino življenje od prelomnega dogodka, ki jo je povzdignil iz anonimnosti, do njenih nastopov na konferencah in soočenj s politiki ter ob razkrivanju njenega osebnega doživljanja osvetljuje tudi vlogo njenega očeta, ki jo zvesto spremlja na njeni poti.

Avgusta leta 2018 se je petnajstletna Greta Thunberg z napisom "Šolska stavka za podnebje" prvič postavila pred švedski parlament. Najprej je sedela sama, počasi pa so začeli pristopati mimoidoči – in v naslednjih nekaj mesecih je plaha deklica z Aspergerjevim sindromom postala obraz globalnega gibanja. Režiser jo spremlja na srečanjih s svetovnimi politiki, odmevnih javnih nastopih in vse bolj množičnih uličnih protestih. Njegova kamera pa ujame tudi bolj intimne trenutke: sproščeni smeh v družinskem krogu, pisanje strastnega govora v hotelski sobi in soočanje s sovražnimi odzivi nasprotnikov, ki jo razglašajo za "histerično", "depresivno" in "duševno bolno". Dokumentarec doseže vrhunec z napornim dvotedenskim jadranjem na podnebni vrh Združenih narodov v New Yorku, kjer Greta svetovne voditelje nagovori z znamenitim "Kako si drznete!".

"Ko se je na podnebni vrh odpravila s katamaranom, so rekli, da je teatralična, toda hej: resnica potrebuje teater. Suhi podatki brez interpretacije, brez zgodbe, ne letijo. In ko pravi, da bomo morali spremeniti način življenja, ima še kako prav. Zgodba o tem, da je neoliberalni kapitalizem brez alternative, preprosto ne drži več vode – bolj ko je namreč neoliberalni kapitalizem brez alternative, hujše in globlje so krize."

Marcel Štefančič, jr. 

"Ko sem prvič srečal Greto v vetrovnem Riksgatanu na Švedskem, je mene in mimoidoče nagovarjala s šibkim, jecljajočim glasom. Bil sem presenečen ob spoznanju, da je aktivistka, in prevzet nad močjo njenih besed. Greta je o podnebnih spremembah in okolju govorila navdse logično, nemudoma me je obšla želja po poglobitvi v to miselnost. Moj namen je bil skozi objektiv zaznavati svet, kot ga dojema ona, ustvariti zgodbo o njenem svetu. Mislil sem, da bi lahko nastalo nekaj malega, morda pripoved o odraščanju za švedske volitve? Kako sem se motil!", je zapisal režiser.

"Ko se je na podnebni vrh odpravila s katamaranom, so rekli, da je teatralična, toda hej: resnica potrebuje teater. Suhi podatki brez interpretacije, brez zgodbe, ne letijo. In ko pravi, da bomo morali spremeniti način življenja, ima še kako prav. Zgodba o tem, da je neoliberalni kapitalizem brez alternative, preprosto ne drži več vode – bolj ko je namreč neoliberalni kapitalizem brez alternative, hujše in globlje so krize. Nalagajo se druga na drugo – od finančne, tehnološke (izrivanje delovne sile), politične (nezaupanje v demokracijo, politiko, razmah populizma) in energetske (presihanje naravnih virov, pitne vode) do demografske (staranje), podnebne (segrevanje planeta, dezertifikacija), pandemijske (covid-19) in mentalne (tesnoba, panika). Tudi tesnobe se nalagajo druga na drugo, ubijajo kolektivno imaginacijo in ustvarjajo apokaliptično občutenje sveta, ki zgodovini ne pusti, da bi se začela, ljudi pa sili, da si lažje predstavljajo konec sveta kot pa konec kapitalizma. Kapitalizem brez alternative je tako odvisen od kriz, da ne ogroža več le demokracije, temveč tudi samo preživetje človeštva," je v Mladini zapisal Marcel Štefančič jr.

sSHLO8xbxQ4