Intervju / »Epidemiologi so očitno bili in so še odrinjeni na rob«
Alenka Kraigher, epidemiologinja

© Uroš Abram
V mesecih epidemije so praktično vsakemu Slovencu postali znani obrazi zdravnikov Bojane Beović, Mateje Logar in Aleša Rozmana, najbolj izpostavljenih članov strokovne skupine, ki jo je za snovanje ukrepov za obvladovanje epidemije lanskega marca ustanovilo ministrstvo za zdravje. Člani te skupine so legitimirali praktično vse vladne ukrepe na tem področju, od obveznega nošenja mask na prostem do odločitve, da se s korono okuženi oskrbovanci domov za ostarele ne bodo avtomatično napotovali v bolnišnico. Ko so se ukrepi vedno znova izkazali za neučinkovite, so odgovornost prelagali na ljudi – a za njihovimi zvenečimi nazivi, strokovnimi izrazi in grozečo retoriko se je skrivalo dejstvo, da Beovićeva, Logarjeva, Rozman in večji del njihove skupine v osnovi sploh niso usposobljeni, da bi med epidemijo prebivalstvu predpisovali, kako se naj obnaša.
Po zakonu bi namreč strokovno oporo odločevalcem pri snovanju protikoronskih ukrepov moral zagotavljati NIJZ oziroma njegov center za nalezljive bolezni, v katerem je zbrana smetana slovenskih epidemiologov. Slednji so z vidika medicine edini usposobljeni za omejevanje epidemij, opozarja upokojena dolgoletna direktorica Centra za nalezljive bolezni prim. prof. dr. Alenka Kraigher, danes predavateljica na dveh fakultetah in svetovalka Svetovne zdravstvene organizacije. Toda v strokovni skupini je bila stroka odrinjena na obrobje, posledično pa so bile storjene napake, pri katerih je mogoče razmišljati o etični in strokovni, pa tudi kazenski odgovornosti.
Ali sploh potrebujemo famozno strokovno skupino, ki jo je vlada oziroma ministrstvo za zdravje oblikovalo posebej za obvladovanje epidemije?
Struktura slovenskega zdravstvenega sistema je določena v zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki točno predpisuje naloge posameznih zavodov in institucij. Po tem zakonu je NIJZ osrednja institucija, ki pokriva področje javnega zdravja in je tudi pristojen za obvladovanje epidemij in pandemij. NIJZ ima več enot, med njimi je center za nalezljive bolezni, ima pa tudi ekipe v vsakem večjem mestu, kar pomeni, da je ves čas prisoten na terenu in sproti spremlja vsakršno grožnjo zdravju populacije.