Damjana Kolar

9. 9. 2021  |  Kultura

Komedija o človeški plehkosti, pritlehnosti in pogoltnosti

Premiera črne komedije Hanoha Levina Zimska poroka

© Peter Giodani

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo danes ob 20.00 premierno uprizorili črno komedijo Zimska poroka enega najpomembnejših izraelskih dramatikov Hanoha Levina, ki v svojih delih mojstrsko prepleta humor z bridkostjo. Zimsko poroko, v kateri Levin razgali vso človeško plehkost, pritlehnost in pogoltnost, je režiral Matjaž Zupančič.

V noči pred poroko se ponosna mati Šracia, ki bo naslednji dan oddala svojo hčer Velvecijo v zakon Popočenku, prebudi ob silovitem trkanju na vrata. Na skorajšnjo poroko, na katero se je pripravljala vse življenje, je namreč povabila dvesto gostov, zato ne more dopustiti, da bi kakšna slaba novica skazila ali celo prestavila poročni obred. Pred vrati je Laček Bubiček, sin njene sestrične Alte Bubiček, ki je prejšnji večer za vedno zatisnila oči. Laček vztrajno trka in vpije, da je pogreb jutri popoldne točno na dan poroke. V hiši se tako vsi prihulijo in sredi noči kradoma pobegnejo. Svatje s Šracio na čelu tečejo in bežijo … Tek pred slabo novico se spreobrne v beg pred smrtjo, ki pa ji ne utečejo vsi, saj mraz, sneg in napor med svati terjajo žrtve. Kdo bo zmagal v tej tekmi dveh ritualov? Poroka ali pogreb?

"Zimska poroka spada v dramatiko soseske, v kateri Levin obravnava običajne ljudi, družinske in sosedske odnose, vpliv politike na vsakdanje življenje in seveda tudi kritike potrošništva. Poudariti velja, da sta družina oziroma človeška reprodukcija pri Levinu temeljni vrednoti, ker družinsko življenje uteleša smisel, in tudi zato toliko njegovih junakov išče pot do samouresničitve v ustvarjanju družine," je zapisala dramaturginja Ira Ratej.

"Besedilo Zimska poroka je nastalo leta 1978. Že v samem podnaslovu je označena kot burleska, čeprav burleska, ki se ukvarja z življenjem in smrtjo, katere osnovna zgodba je poskus pobega pred pogrebom enega od sorodnikov, da ne bi prestavili poroke drugega sorodnika. Navidezno je besedilo zgrajeno preprosto, pogovori med dramskimi liki niso globokoumne filozofske razprave, ravno nasprotno, saj besede, položene v usta likov, nakazujejo preproste ljudi oziroma v dialogih celo predstavljajo ostro kritiko malomeščanske maloumnosti. Pa vendar, ob tej preprostosti, morda celo prostaškosti in neumnosti ter nizanja pretiranih prizorov in situacij se v celotnem besedilu vrstijo najgloblji filozofski koncepti, kot so smrt, rojstvo, vprašanje duše in boga, osamljenosti in družbene vpetosti," je zapisal prevajalec Klemen Jelinčič Boeta.

Igrajo: Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak in Matic Lukšič.

Besedilo je prevedel Klemen Jelinčič Boeta, dramaturginja uprizoritve je Ira Ratej. Za likovno podobo uprizoritve so poskrbeli scenografka Janja Korun, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Avtor glasbe je Jani Kovačič, oblikovalec zvoka pa Gašper Zidanič. Svetovalka za gib je Veronika Valdes, za govor je skrbel lektor Martin Vrtačnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.