»Tudi književnost koroških Slovencev, napisana v materinščini, je del avstrijske književnosti«

Na 36. festivalu Vilenica so avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju podelili osrednjo nagrado. Ob prejemu je povedal, da do 17. leta ni vedel za slovensko manjšino, ker se o njej ni govorilo, da pa je pozneje cenil slovenske kolege in se za njih tudi zavzel.

V jami Vilenica so na predvečer sklepa 36. festivala Vilenica avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju podelili vilenico. Ob prejemu nagrade iz rok predsednika pisateljskega društva Dušana Merca je povedal, da do 17. leta ni vedel za slovensko manjšino, ker se o njej ni govorilo, da pa je pozneje cenil slovenske kolege in se za njih tudi zavzel.

V zahvalnem nagovoru je Winkler iskreno spregovoril o svojem odraščanju v vasici v dolini reke Drave na avstrijskem Koroškem, več kot sto kilometrov oddaljene od slovenskega govornega območja.

Mama, ki je v drugi svetovni vojni izgubila tri brate, je umolknila, "vsa njena družina je z njo vred dobesedno ostala brez besed," tako da je oče, ki je bil vojak vermahta, ostal brez sogovornika. Iz očetovih ust je sicer slišal tudi stavek "Hitler bi moral pobiti dvakrat toliko Judov!", vendar na otroke s svojim mišljenjem ni naredil vtisa, je povedal.

Šele kot odrasel je spoznal koroška Slovenca, študenta germanistike in slavistike, ki sta mu približala življenje na slovenskem govornem območju na Koroškem. Pozneje se je kot predsednik avstrijskega senata za kulturo zavzel, da je bil leta 2018 za svoj literarni opus Florjan Lipuš odlikovan z veliko avstrijsko državno nagrado. "S tem je bilo dokončno potrjeno, da je tudi književnost koroških Slovencev, napisana v materinščini, del avstrijske književnosti," je poudaril.

Winkler se je zahvalil tudi Amaliji Maček, ki je pripravila letošnjo utemeljitev nagrade. Ta je v uvodu zapisala, da sicer klišejske besede, da nagrada ne bi mogla iti v roke primernejšemu avtorju, za Winklerja zares veljajo. "Če upoštevamo vodilo letošnje Vilenice Strah in pogum, se zdi, da bi to lahko bilo tudi vodilo avtorjevega življenja in opusa. Nadvse aktualen je s stalnim opozarjanjem, da nacizem s koncem vojne nikakor ni izginil, ter neizprosnim opominjanjem, da smo minljivi," je pojasnila.

"Če upoštevamo vodilo letošnje Vilenice Strah in pogum, se zdi, da bi to lahko bilo tudi vodilo avtorjevega življenja in opusa. Nadvse aktualen je s stalnim opozarjanjem, da nacizem s koncem vojne nikakor ni izginil, ter neizprosnim opominjanjem, da smo minljivi."

Amalija Maček

Nocojšnja podelitev nagrade je bila vrhunec letošnje Vilenice. To bo sicer sklenila nedeljska okrogla miza Sodobna portugalska književnost, na kateri bodo sodelovali portugalski literati Sandro William Junqueira, Ricardo Marques in Alvaro Seica.

Festival, ki se je začel 7. septembra, je potekal pod geslom Strah in pogum. Slogan so tematizirale okrogle mize, Mednarodni komparativistični kolokvij pa je obravnaval kompleksna razmerja med literaturo in vojno. Posebna pozornost je bila z izidom antologije sodobne portugalske književnosti namenjena književnosti Portugalske. Slovenski avtor v središču festivala je bil Milan Dekleva.

6NAZbo-WngY

Kot je za STA povedala vodja festivala Nana Vogrin, so z letošnjo izvedbo zadovoljni. Kot je podarila, so se veliko naučili že iz lanske izdaje Vilenice, ki je bila prva zaznamovana z epidemijo in je zato večino dogajanja preselila na splet. Zato je bilo letošnje snovanje hibridnega festivala lažje.

Na festivalskih dogodkih v živo so beležili dober obisk, udeležbo na spletu pa bodo ugotavljali po koncu festivala. Obisk na dogodkih je bil po besedah Nane Vogrin nekoliko manjši zaradi "pandemične zavesti, ki je v ljudeh še zelo močna", vendar pa se je čutilo, da so ljudje vseeno željni dogodkov v živo, zlasti zato, ker so bili kulturni dogodki v času pandemije onemogočeni.

Na festivalu so podelili tudi kristal Vilenice, ki ga je prejel grški pesnik in prevajalec po rodu iz Čečenije Jazra Khaleed, ter novo nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje, ki jo je dobil črnogorski prozaist, dramatik in scenarist Stefan Bošković.