Damjana Kolar

9. 10. 2021  |  Kultura

Film tedna: Panj

Resnična zgodba kosovske vojne vdove in njenega boja za neodvisnost v globoko patriarhalni družbi

V Kinodvoru Ljubljana je na ogled film Panj v režiji Blerte Basholli, ki je nastal po resnični zgodbi kosovske vojne vdove in njenega boja za neodvisnost v globoko patriarhalni družbi. Film je prejel kar tri glavne nagrade na festivalu Sundance: veliko nagrado žirije, nagrado za najboljšo režijo in nagrado občinstva.

Fahrijin mož je pogrešan vse od vojne na Kosovu, med žalovanjem pa se njena družina spoprijema tudi z denarnimi težavami. Da bi Fahrije poskrbela za družino, začne prodajati svoj pridelek trgovinam, vendar pa v tradicionalni, patriarhalni vasici, kjer prebiva, ne odobravajo njene ambicioznosti in prizadevanj za krepitev sebe in drugih žensk.

Medtem ko se Fahrije posveča poslu, še naprej išče pogrešanega moža in podoživlja svojo travmatično izgubo, saj mora identificirati posmrtne ostanke iz množičnih grobišč. Šele ko druge vdove spoznajo, da morajo tudi same razmisliti o prihodnosti brez soprogov, se začnejo zanimati za Fahrijino tržno dejavnost in možnosti, ki jih prinaša.

"Sedela sem v svojem stanovanju v Brooklynu v New Yorku, pisala šolski projekt in poslušala televizijsko oddajo s Kosova. Neka ženska je pripovedovala, kako je dobila vozniško dovoljenje in kako jo je vsa vas obrekovala, da je osramotila svojo družino. Najprej sem mislila, da gre za šalo. Zgodba je bila hkrati smešna, žalostna, mučna in navdihujoča. Fahrije Hoti, vdova in mati dveh otrok, je morala nekaj narediti, če je hotela preživeti – in tudi je. Pridobila je vozniško dovoljenje in si našla delo. Vsi so nasprotovali, a je vztrajala. Nekega dne je odprla majhno podjetje, v katerem je zaposlila druge vdove, in zdaj proizvaja vloženo zelenjavo, ki jo prodajajo po vsem Kosovu," je zapisala režiserka.

"Fahrije ve, da se lahko spolno emancipira le, če se socialno in ekonomsko emancipira. Človekove pravice lahko pridejo le v paketu s socialnimi in ekonomskimi pravicami. To je njena revolucija. Včasih v njen avto prileti kamen, včasih ji kdo reče »kurba«, včasih ji kdo sikne, da bi se je mož sramoval, a tudi Fahrijin tast, ki velja za mehkega in uvidevnega, dahne: 'Kako boš lahko pogledala mojemu sinu v oči, ko se vrne!' Ni nujno, da hoče, da se vrne. Že s tem, da bo prevzgojila svojega sina in mu iz glave izbila vse tiste predsodke, bo imela dovolj dela," je v Mladini zapisal Marcel Štefančič, jr.

Režiserka Blerta Basholli v svojih delih raziskuje družbena in spolna vprašanja na rodnem Kosovu. Kot študentka Tisch School of the Arts je štiri leta preživela v New Yorku, leta 2011 pa se je vrnila na Kosovo. Njeni kratki filmi so bili prikazani na številnih uglednih festivalih, med drugim v Sarajevu in Rotterdamu. 

KEGrLV0o4D4

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.