Intervju / »Strah me je, da bo EU postala povsem nepomembna, da bo ostala brez vpliva in moči«

Janis Varufakis (1961) se je na svetovni oder postavil v času evropske oziroma grške finančne krize. Od januarja do junija 2015 je bil finančni minister v grški vladi pod vodstvom Aleksisa Ciprasa (Siriza). V tistih nekaj mesecih je v Evropi potekala ena od najusodnejših konfrontacij med majhno Grčijo in Evroskupino, kjer je imela glavno besedo Nemčija. Varufakis je tedaj zaslovel kot politik, ki je poudaril nekaj, o čemer drugi državniki niso hoteli govoriti. In sicer da so dolgovi, v katerih se je tedaj utapljala Grčija, pa tudi nekatere druge države, predvsem Italija, dejansko nevzdržni in da jih je iluzorno v neskončnost podaljševati in povečevati v zameno za še strožje varčevalne ukrepe. Dotlej je večina uveljavljenih mnenjskih voditeljev ponavljala, da nekatere države pač niso disciplinirane, Varufakis pa je poskušal dokazati, da ima sistem evra vgrajene napake, ki bodo razbile EU. Grčija z Varufakisom tedaj sicer tega oreha ni zmogla streti, Varufakis, ki je imel pred tem možnosti s seboj v brezno potegniti še Italijo, je odstopil s položaja, EU pa je nato Grčiji podelila novo gromozansko in očitno nevzdržno posojilo. Po tistem obdobju je Varufakis ustanovil evropsko politično gibanje DiEM25 (Demokracija v Evropi) in svojo progresivno politično stranko v Grčiji; oba na volitvah sicer nista dobila večje podpore. Kot profesor ekonomije in politik je napisal več knjig različnih žanrov, v katerih dokazuje, da kapitalizem v zadnjem obdobju, ki je dobilo pospešek v finančni krizi, propada. V pogovoru, ki ga je imel Varufakis pretekli teden s Slavojem Žižkom v sklopu festivala Indigo, je recimo dokazoval, da kapitalizma ni več. Oziroma da je sistem, kjer svet obvladujejo spletni giganti tipa Amazon, Facebook, Google ali Apple, bolj podoben nekdanjemu fevdalizmu kot kapitalizmu s svojimi prostimi trgi.

Gospod Varufakis, z vami bi radi govorili predvsem o prihodnosti. Torej, očitno smo v energetski krizi. Hrana je vse dražja, ni čipov. Kako vi to razumete? Kaj se dogaja, ste ekonomisti to pričakovali? 

Za začetek – ne, mislim, da tega nihče ni pričakoval. Tega ne verjamem, četudi se danes kdo s tem hvali. Nedvomno pa smo priča velikanski in vsestranski odpovedi organizirane mednarodne trgovine. Ustavitev javnega življenja zaradi epidemije je vnesla zmedo v mednarodne oskrbovalne verige. V zadnjih 30 ali 40 letih globalizacije so se oskrbovalne verige izredno podaljšale. To bi vam lahko ponazoril s potjo, ki jo danes opravijo nekateri avtomobilski deli, kot je odbijač, ki večkrat potujejo med Veliko Britanijo in Evropo, preden so sestavljeni. Ta mednarodna organizacija je sicer delovala zelo dobro, dokler je epidemija ni razdrla. Zaradi virusa so države pritisnile na rdeči gumb in tako zaustavile globalno ekonomijo – kar naj bi bilo nemogoče, zaustavili so nekaj, kar so pred tem opisovali kot večno, naravno stanje stvari.