Luka Volk

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Družba  |  Intervju

»Delta se je pojavila pred cepivom«

Tatjana Avšič - Županc, virologinja

Dr. Tatjana Avšič – Županc 25. februarja lani, ko so bili zaznani primeri okužb večinoma še na Kitajskem (slika na ekranu

Dr. Tatjana Avšič – Županc 25. februarja lani, ko so bili zaznani primeri okužb večinoma še na Kitajskem (slika na ekranu
© Borut Krajnc

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb.

Različica novega koronavirusa delta je navkljub temu, da imamo danes na voljo že cepivo proti covidu-19, hudo zamajala temelje našega zdravstvenega sistema. Kako drugačen je ta virus od tistega, s katerim smo se srečali na začetku epidemije? In ali je trenutno stanje v zdravstvu, ki ga opazujemo, tudi neposredna posledica tega, da imamo opravka z drugo različico virusa? 

Različica delta virusa SARS-CoV-2 je mnogo bolj nalezljiva, kot je bil izvorni virus ali kot so druge različice, s katerimi smo se v vmesnih valovih pandemije že srečali. Zaradi genetskih sprememb na virusni beljakovini bodice »S« virus mnogo lažje vstopa v celice respiratornega epitelija, kjer se nato začne namnoževati.

Eden od vzrokov za trenutno zdravstveno izjemno težko stanje v državi je vsekakor različica delta, ni pa edini. Zavedati se moramo, da je precepljenost populacije v Sloveniji daleč prenizka, kar pomeni, da je še vedno precejšen delež ljudi dovzetnih za okužbo. Prav tako so lahko spet dovzetni za okužbo tisti, ki so covid-19 preboleli v prvem ali drugem valu in se niso dodatno zaščitili s cepljenjem. Poleg vsega je v naši družbi, žal, precejšnje ignoriranje epidemije kot take – celo dvom o obstoju virusa, obstaja brezbrižnost do testiranja, cepljenja in spoštovanja enostavnih epidemioloških ukrepov. Tako obnašanje ničesar ne reši, ampak samo vodi v čedalje večjo zdravstveno, ekonomsko in družbeno krizo ter dovoljuje virusu obstoj.

Pa lahko govorimo o nadaljnjem razvoju različice tega virusa, o različici, ki bi bila lahko še bolj kužna, bi prinašala več zapletov in bi bila še bolj odporna (če ne celo popolnoma odporna) proti cepivom, ki jih poznamo? 

Kakor sem že nekajkrat omenila, menim, da je virus SARS-CoV-2 z različico delta najverjetneje dosegel vrhunec glede kužnosti. Izvorni SARS-CoV-2 je ostal v bistvu nespremenjen več mesecev, dokler ni pandemija ušla izpod nadzora. Z razmeroma malo okužbami je imel virusni genski zapis omejene možnosti za mutacijo. Toda ko so grozdi okužb eksplodirali, je virus milijonkrat »vrgel kocko« in nekatere mutacije v virusu so povzročile mutante, ki so bolj sposobni. Seveda pa se lahko pojavi še kakšna različica, ki bi se bila bolj sposobna izmuzniti našemu imunskemu odzivu nasploh ali zaščiti, ki smo jo dobili kot prebolevniki ali s cepljenjem.

Ena izmed teorij, ki se pojavlja pri do cepljenja skeptični javnosti, je, da se nove različice lažje razvijajo ravno zaradi obstoja cepiva. Ali to na kakšni ravni drži?

Teorija, da bi se nove različice razvijale zaradi obstoja cepiva, ravno pri različici delta ne zdrži. Ta se je izvorno pojavila v Indiji oktobra 2020 in se je potem zaradi izjemne kužnosti razširila po vsem svetu ter je zaradi izjemnega virusnega »fitnesa« postala prevladujoča. Pred letom dni cepiv sploh še nismo imeli! Naravno je, da se sprašujemo, ali učinkovita cepiva proti covid19 vodijo k pojavu variant, ki se izognejo cepivu. Trenutno je na svetu prejelo vsaj en odmerek cepiva okoli 40 odstotkov populacije, pri čemer je na območjih tretjega sveta ta delež le dvoodstoten. Zato imamo dnevni globalni prirast okužb, ki je okoli milijona. Menim, da nenadzorovan prenos okužb vodi v razvoj novih različic in ne cepiva. 

Ena od teorij skeptikov je tudi, da se prav s cepljenjem okužimo oziroma lažje okužimo.

Ne razumem mehanizma, kako bi se s cepljenjem lažje okužili. Čeprav se cepljeni ljudje še vedno lahko okužijo z različico delta, imajo običajno krajšo in blažjo okužbo kot necepljeni posamezniki. To močno zmanjša možnost, da bi se okužba širila med populacijo ljudi.

V preteklosti smo se sicer že soočali s številnimi virusi in nalezljivimi boleznimi, a smo jih, vsaj po večini, nekako obvladali. Je s koronavirusom kaj drugače? Zakaj je tako vztrajen oziroma ali je kaj bolj vztrajen od drugih podobnih nalezljivih bolezni, ki so nam bile že prej poznane? 

Pandemija covid-19 je prva pandemija po stotih letih, ko je po vsem svetu vladala španska gripa. Tako kot je bila takrat za povzročitelja španske gripe, virus influence A/ H1N1, dovzetna velika večina populacije sveta, je za novi koronavirus SARS-CoV-2, ki povzroča zdajšnjo pandemijo covid-19, dovzeten pravzaprav popolnoma vsak. Kot koronavirus ima lastnost, da je sorazmerno visoko kužen, se zlahka prenaša s človeka na človeka in ne pušča dolgo trajajoče zaščite pred ponovno okužbo.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.