Kultura / Film tedna: Telesce

Surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže

Damjana Kolar
15. 1. 2022

V Kinodvoru bo 19. januarja ob 20.30 premiera filma Telesce. Prvenec mlade italijanske ežiserke Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom, je surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže. 

Majhen otok na severovzhodu Italije leta 1900. Mlada kristjanka Agata povije mrtvega novorojenčka, kar pomeni, da je njegova duša obsojena na večno tavanje po onstranstvu. Da bi se izognila kruti usodi, se zateče k mitu, da v gorah blizu Trbiža obstaja kraj, kjer lahko dojenčke obudijo od mrtvih, pa čeprav le za trenutek. To naj bi staršem omogočilo, da jih krstijo in tako odrešijo njihovo dušo. Telesce mrtve hčerke skrije v škatlo in se v družbi osamljenega fanta Lynxa v upanju na čudež skrivaj odpravi na nevarno popotovanje v neznano …

Temeljna nit zgodbe – materin boj za odrešitev hčerkine duše – nedvomno izhaja iz katoliške predstave o nekrščenih otrocih, obsojenih na večno bivanje v predpeklu. A če ima katoliška doktrina v filmu vlogo sprožilca dogajanja, lahko v njem prepoznamo tudi mnoga nekrščanska verovanja; ta zaznamujejo vedenja in prakse ljudi, ki jih protagonistka na poti srečuje – tako tista članov njene skupnosti kot tudi drugih, ki jih sreča na svojem potovanju, potem ko zapusti domačo vas.

Laura Samani je leta 2016 odkrila, da v Travi, v njeni rodni Furlaniji-Julijski krajini, obstaja svetišče, kjer naj bi se vse do 19. stoletja dogajali posebni čudeži: mrtvorojene otroke so lahko za hip, za en sam dih, priklicali v življenje. "Zgodba o teh čudežih se je zasidrala v neki kotiček mojega uma in tam klicala k pozornosti. Osupnila me je predvsem ena stvar: v glavnem so moški v svetišča potovali s telesci svojih rojencev. Seveda so bile porodnice priklenjene na posteljo, vendar nisem mogla prezreti nemočnega čakanja, ki so ga utrpele."

"Agata je junakinja, ki se zoperstavi ustaljenemu redu svojega časa. Zapovedim družbe se upre v imenu nenapisanega zakona, ki je veliko bolj skrivnosten in nedoumljiv: absolutna ljubezen. Njena neizmerna želja je, da bi hčerki dala ime in jo spustila od sebe, ko postaneta dve ločeni bitji. Agatino potovanje v svetišče je postopno spuščanje v podzemlje, pot, ki jo pripelje do presenetljivega odkritja, da je meja med življenjem in smrtjo, resničnostjo in magijo zelo tanka in nejasna," je zapisala režiserka.

Laura Samani se je rodila leta 1989 v Trstu. Po diplomi iz filozofije in književnosti na Univerzi v Pizi je študirala režijo v rimskem Centro sperimentale di cinematografia. Njen diplomski kratkometražec La santa che dorme je bil premierno prikazan leta 2016 v programu Cinéfondation filmskega festivala v Cannesu, kasneje pa prejel številne mednarodne nagrade. Telesce je režiserkin prvi celovečerec, ki je svetovno premiero doživel v sekciji Teden kritike v Cannesu, na Festivalu slovenskega filma pa je prejel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo.

ifaQp77dWcw

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.