DK, STA

 |  Kultura

Festival Kurja polt se vrača v kinodvorane

Deveta edicija festivala bo potekala med 19. in 24. aprilom

Daj, mucka, ubij, ubij!

Daj, mucka, ubij, ubij!

Festival žanrskega filma Kurja polt bo tokrat v ospredje postavil nekoliko manj znani žanr, film soleil, ki izvira iz filma noir. Po lanskoletni hibridni ediciji se festival letos v celoti vrača v kinodvorane, kjer bodo na ogled tako klasike iz preteklosti kot sodobni presežki. Kurja polt bo hkrati osvetlila tudi žanrski film Bližnjega vzhoda.

Deveta edicija festivala bo med 19. in 24. aprilom potekala v organizaciji Kinodvora in Slovenske kinoteke. Za ljubitelje žanrskega filma bo ponovno na ogled ponudila različne zvrsti, v sklopu Retrospektiva pa bodo podrobneje predstavili film soleil, ki se zgleduje po klasičnih filmih noir, vendar je več kot le njegova nadgradnja. Film soleil je kot termin vzpostavil ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm leta 2005, vendar se izraz ni prijel in film soleil je ostal manj znani potomec filma noir.

"Če so tradicionalni film noir noč in sence, sta film soleil svetloba in sonce. (...) Če je noir New York, je soleil Los Angeles. (...) Če je v noirju denar moralni kompas, indic izprijenosti, je v soleilu pohlep nekaj dobrega, nekaj, kar deluje. (...) Če je noir mesto, je soleil podeželje, toda 'slabo' podeželje naperjenih vil, vročice, sumničavosti in prašne prsti, kjer se sanje končajo," je zapisal Holm ter dodal, da se je ta novi žanr razvil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Marcel Štefančič jr. pa je v zadnjem Ekranu zapisal, da "film soleil vzame tisto, kar je bilo tipično za film noir, njegove temeljne elemente - 'in prižge luč'. Sence meče le še sonce."

Na festivalu bodo na ogled bodo tako predhodniki žanra, kot je križanec vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku Johna Sturgesa (1955), s katerim se bo festival začel, kot že bolj tipični primerki, na primer apokaliptična južnjaška gotika Pregon brez usmiljenja Arthurja Penna (1966), zaključni film festivala.

BL59cKiFTV4

V programu Fokus bo festival gostil avstrijskega filmarja, multimedijskega umetnika in kuratorja Norberta Pfaffenbichlerja, eksperimentalista z močno žanrsko žilico, kot so ga opisali organizatorji. Predvajan bo tako avtorjev najnovejši film 2551.01 iz leta 2021, ki ga je navdahnil Charliejev Chaplinov prvi celovečerec Deček, kot delo Sel iz senc iz leta 2013, ki je posvečeno zvezdniku grozljivk nemega filma Lonu Chaneyju ali "možu tisočerih obrazov". Festival se bo prav tako poklonil Chaneyju s projekcijo kultne mojstrovine Toda Browninga Neznani (1927), za živo glasbeno spremljavo pa bosta poskrbeli Polona Janežič in Jelena Ždrale.

V sklopu Sodobni bodo poleg filma 2551.01 prikazani tudi lanskoletni senegalski akcijski triler Saloum in kazahstanska horor komedija Ljubica, ne boš verjela ter Nori Bog, ki ga je legendarni ameriški mojster posebnih učinkov Phil Tippett ročno ustvarjal več kot tri desetletja. Sekcija Kino Ekran pa bo letos posvečena kinematografiji Bližnjega vzhoda: predvajana bosta iranski film Prihaja zmaj! (2016) in libanonski Manivelle - Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017). V sodelovanju z revijo Ekran bo festival organiziral pogovor o obeh filmih in o razvoju žanrskega filma na Bližnjem vzhodu.

Kurja polt pa bo poleg žanrov znova obudila tudi nekatere pozabljene filme ali raritete. Sladokusci si bodo v sklopu Posebnih projekcij tokrat lahko ogledali Čarovnico (1922) Benjamina Christensena, nemi film, ki ga bosta ob 100-letnici te grozljivke na novo oživila glasbenika Elvis Homan in Boštjan Simon, ter pol stoletja izgubljen in nedavno restavriran Zabaviščni park (1973), po naročilu luteranske cerkve posneta agitka v režiji očeta sodobne grozljivke Georgea Romera.

mLw_CYP02lg

Poleg tradicionalnih delavnic bo v sklopu festivala potekala tudi peta Konferenca kultnega filma, na kateri bosta v živo predavala Kate Egan in Johnny Walker, strokovnjaka na področju grozljivk z Univerze Northumbria v angleškem mestu Newcastle. Vstop na konferenco bo prost.

dsFxXb9fZYU

iPScwQ-FAbI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.