Damjana Kolar

 |  Kultura

Film tedna: Triumf

Film so posneli v zaporu Meaux v kraju Seine-et-Marne, obkroženi z 900 zaporniki z dolgimi zapornimi kaznimi

V Kinodvoru bo od 2. junija na ogled film Triumf v režiji Emmanuela Courcola. Gre za humoren slavospev tovarištvu, medčloveškemu zaupanju in osvobajajoči moči umetnosti. Film je navdušil festivalska občinstva in prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo komedijo.

Étienne je igralec, a že dolgo ni stal na odru. Trenutno vodi gledališko delavnico za zapornike. Njihova nadarjenost ga preseneti in odloči se, da z njimi na oder postavi Beckettovo igro Čakajoč Godota. Ko dobi dovoljenje, da zapornike popelje na turnejo po francoskih gledališčih, Étienne zaživi svoje sanje. Veliki finale bo njihov nastop v legendarnem pariškem Odéonu.

Film, postavljen v sodobno Francijo, je navdihnila resnična zgodba švedskega režiserja Jana Jönsona, ki je v osemdesetih letih s skupino zapornikov v švedskem zaporu uprizoril slovito Beckettovo dramo. Načrtovano premiero v Göteborškem mestnem gledališču pa so morali odpovedati, saj so igralci pobegnili. Samuel Beckett je novico komentiral z besedami: "To je najboljša stvar, ki se je zgodila igri, odkar sem jo napisal."

"Pred nekaj leti je mi je producent Marc Bordure pokazal dokumentarec o švedskem režiserju Janu Jönsonu, ki je na Švedskem s skupino zapornikov uprizoril Čakajoč Godota. Rekel mi je: 'To je zgodba zate.' Začel sem razmišljati o prenosu v sodobno francosko okolje. Beckettova drama mi je že od začetka delovala malce suhoparno – zakaj je torej ne bi premestili na drugo polje? Opremili z glasbo? Petjem? Plesom …? Bi morda v glavne vloge raje postavili zapornice? Vse si je bilo treba zamisliti na novo, saj je bil švedski zaporniški sistem v osemdesetih letih nekaj drugega kot danes francoski. Z Marcom in Robertom Guédiguianom, ki se nam je pridružil kasneje, smo začutili ves čustveni, komični in dramatični potencial skupine zapornikov. Neverjetno je, kako drama nagovarja zapornike. Praznina, odsotnost, čakanje, brezdelje so njihov vsakdan. To univerzalno delo se je dotaknilo zapornikov tudi v resnici," je o filmu zapisal režiser.

Gre za prvo filmsko ekipo, ki je dobila dovoljenje za snemanje v zaporu Meaux v kraju Seine-et-Marne. To je bil velik zalogaj, saj so morali film posneti v zgolj osmih dneh, obkroženi z 900 zaporniki z dolgimi zapornimi kaznimi. Rezultat je ambiciozen film, poln čustev, ki pogosto ovrže tradicionalne klišeje o zaporu.

2ZHEItrCFW8

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.