Uprizoritve Laibachovega Alamuta v Iranu zaradi problematičnih odnosov s Slovenijo še ni bilo

Po prvotnih načrtih naj bi Laibachovo simfonično delo, ki je nastalo po romanu Alamut, premiero doživelo v Iranu, a nastopa zaradi problematičnih političnih odnosov med Slovenijo in Teheranom še niso uspeli izvesti

Na Ljubljana Festivalu bo drevi v Križankah premiero doživelo simfonično delo skupine Laibach, nastalo po romanu Alamut. Zgodbo iz Perzije v 11. stoletju so v glasbo prelili v sodelovanju z iranskimi skladatelji in sodelavci. Na odru jo bodo izvedli skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, vokalnima skupinama in harmonikarskim orkestrom.

Pri Ljubljana Festivalu so zapisali, da "se v Laibachovem Alamutu ideje radikalnega nihilizma prepletajo s klasično perzijsko poezijo, ki se zliva z minimalističnimi, na iranski tradiciji temelječimi orkestrskimi barvami". Peklenski mehanizem glavnega junaka Bartolovega romana Hasana ibn Saba po njihovih besedah "odzvanja v industrijskem principu delovanja orkestra in Laibachovem edinstvenem zvoku".

Glavnino kompozicije je napisal Luka Jamnik, posamezne dele pa sta prispevala iranska skladatelja Idin Samimi Mofakham in Nima Atrkar Rowshan. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral iranski dirigent Navid Gohari. Na odru bodo še teheranska vokalna skupina Human-Voice Ensemble, vokalna skupina Gallina ter okrepljen ženski harmonikarski orkester AccordiOna.

Osrednji lik Alamuta Vladimirja Bartola in Laibachovega Alamuta je heretik Hasan ibn Saba, karizmatični verski in politični vodja Ismaelitov ter ustanovitelj skrivnostne islamske sekte Asasinov. Kot samooklicani prerok je v 11. stoletju iz gradu Alamut vodil sveto vojno proti Seldžuškemu cesarstvu. Geslo "Nič ni resnično, vse je dovoljeno" je najvišje načelo Ismaelitov in osrednja ideja romana, ki je nastal v duhu takratnega evropskega makiavelizma in vzpona fašizma. Bartol je v romanu problematiziral mehanizme propagande, s čimer se v svoji več kot štiridesetletni zgodovini ukvarja tudi Laibach.

Osrednji lik Alamuta Vladimirja Bartola in Laibachovega Alamuta je heretik Hasan ibn Saba, karizmatični verski in politični vodja Ismaelitov ter ustanovitelj skrivnostne islamske sekte Asasinov. Kot samooklicani prerok je v 11. stoletju iz gradu Alamut vodil sveto vojno proti Seldžuškemu cesarstvu.

K izvedbi je vodila kopica naključij. Povod za sidranje ideje o Alamutu je bilo srečanje skupine Laibach s prevajalcem angleške oziroma ameriške izdaje Bartolovega romana Michaelom Bigginsom in z založnikom Markom Whiteom, ki sta med romanom in skupino videla mnogotere podobnosti. Do naslednjega križanja poti je prišlo na gostovanju skupine v Severni Koreji, ko so jih gledalci po koncertu izzvali z vprašanjem, kje bo njihov naslednji projekt, na katera so dobili improviziran odgovor, da bo to nastop v Teheranu. Tretjič so se z romanom na daleč srečali v gledališkem projektu Tako je govoril Zaratustra, ko je skupina predelovala ideološko ozadje Nietzschejevega filozofskega dela, ki delno sega v zgodovinsko Perzijo, so člani skupine zapisali o genezi projekta.

Po prvotnih načrtih naj bi Alamut premiero doživel v Iranu, s Teheranskim simfoničnim orkestrom v znameniti teheranski dvorani Vahdat. Nastopa zaradi izbruha epidemije covida-19 in problematičnih političnih odnosov med Slovenijo in Teheranom še niso uspeli izvesti, so še zapisali.

tq47VcKtxf8