Zabava, ki smo jo za las zamudili

Likovni salon Centra sodobnih umetnosti Celje je te dni odet v prelivajoče se škrlatne odtenke neonskih luči, ki se širijo vzdolž stropa. Po tleh so razsuti konfeti, na enem koncu razstavnega prostora pa stoji točilni pult, ki se šibi pod težo (večinoma izpraznjenih) steklenic žganja, pločevink piva in kozarčkov. Sredi salona je za srebrnkasto folijo skrita sobica, nekakšna »lounge« cona, ki z intimno atmosfero in udobnimi sedišči namiguje na prostor oddiha. Iz zvočnikov prihaja klubska glasba, med katero je na trenutke mogoče izluščiti živahno govorjenje in smeh. Celotno prizorišče deluje, kot da se je na njem še pravkar živelo, dihalo, pelo, pilo in plesalo. Kot da smo za las zamudili res dobro zabavo. Kar pa niti ni tako daleč od resnice.

Na ogled je namreč razstava TRA(N) CE vizualne umetnice mlajše generacije Asiane Jurca Avci in kuratorke Maje Hodošček, ki že s samim naslovom – ta se poigrava z angleškima besedama trace (sled) in trance (trans, kar lahko razumemo kot stanje zamaknjenosti ali elektronsko glasbeno zvrst) – namiguje, da je koncept razstave večpomenski.

Umetnica, katere primarni medij ustvarjanja je fotografija, je slab teden pred uradnim odprtjem razstave prostor preobrazila v nočni klub in kakšnih 70 ljudi povabila na zabavo. Pri tem je prevzela vlogo organizatorke – poskrbela je za prevoz (večino gostov je iz Ljubljane pripeljal vlak, rezerviran posebej zanje, in tam se je zabava pravzaprav tudi pričela), pijačo, ozvočenje, DJ-a in varnostnico – nato pa je zabavo (foto)dokumentirala od večera do zgodnjih jutranjih ur. Po besedah avtorice obrazstavnega besedila Jelene Radić je umetnica obiskovalce zabave povabila, naj postanejo umetniki, sebe pa postavila »v vlogo katalizatorja in ne v središče umetniškega ustvarjanja«. Pri tem se je zgodil performans, v katerem je bila umetnica le »tiha opazovalka, ki samo sebe zaposli za dokumentiranje dogodka«.

Od zabave so torej ostala umetniška dela – sledi, ki so jih za seboj pustili obiskovalci, »performerji« – ter fotodokumentacija celotnega dogajanja. Umetnica je namreč s tremi različnimi fotoaparati, analognimi in digitalnimi, slikala zabavo, na dveh koncih prostora pa je snemala zvok. Na ogled sta torej izbor fotografij ter iz stotin posnetkov ustvarjen stop-motion video, ki skupaj z vsem, kar je za obiskovalci ostalo, ter zvočnim zapisom ustvarjata sliko, spomin o dogajanju.

Asiana Jurca Avci, ki se ne ukvarja le s fotografijo, ampak tudi z videom in zini, pravi, da je raziskovala idejo, kako lahko prostor razstave postane hkrati prostor umetniške produkcije in kaj nepredvidljivega se zgodi, če povabiš množico ljudi, da soustvarjajo s tabo. Hkrati je s projektom želela prevpraševati in zamegliti meje tega, kako lahko neki vnaprej definirani, institucionalizirani prostor postane prostor alternativne kulture, če se le postavi v drugačen kontekst.

Klubsko okolje je za vsako novo generacijo pomemben prostor, ki naj bi simboliziral zabavo, združevanje, svobodo, raziskovanje lastne identitete in izraza, toda vse prepogosto posameznik v njem doživi ravno nasprotno. V času, ko se, tudi zaradi pobud, kot je #metoo, seznanjamo s pričevanji o spolnem nadlegovanju in podtikanju drog v pijačo, klubsko okolje pogosto pomeni skupek nevarnosti, ki prežijo na posameznika. Zato se je umetnici zdelo najpomembneje ustvariti »safe space«, varno okolje za obiskovalce prireditve – nekakšno idealno klubsko doživetje, med katerim bi vsak lahko sproščeno izražal svojo osebno svobodo.

Po naključju je trenutno (in še vse do 31. marca) tudi v Galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi na ogled razstava, ki skuša pričarati vzdušje nočnega kluba; gre za razstavo vizualne umetnice Iris Pokovec They Came to be the Crowd, ki je del Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore ter s praznimi marketinškimi slogani, ki obiskovalca po trdem delu vabijo k sprostitvi, sporoča, da se preko ritualov, značilnih za klubske večere, v resnici ne moremo samouresničiti, niti pobegniti pred samim seboj.

Po dolgotrajnem zaprtju klubov zaradi pandemije in po obdobju, ko so rejvi potekali le na skrivnih prireditvah, za katere so vedeli dobro poučeni, je vsekakor dobrodošlo, da je klubska kultura po vrnitvi v predkoronske tirnice deležna pozorne umetniške obravnave, ki jo hkrati sooča z njenimi ključnimi težavami. Predvsem poziv Asiane Jurca Avci k vzpostavitvi varnih prostorov, kar je hkrati prizadevanje za prvinske ideje klubske kulture, bi morali klubi vzeti nadvse resno. Njena razstava pa nas opominja tudi na to, da Center sodobnih umetnosti Celje že kar nekaj časa redno gosti vznemirljive, aktualne umetniške projekte.

Razstava:
Asiana Jurca Avci: TRA(N)CE
Kje: Likovni salon Centra sodobnih umetnosti Celje, Celje
Kdaj: do 30. aprila 2023