Ni prostora za nasilje

Ni treba analizirati številk, da bi nam bilo jasno, kako razširjene in normalizirane so različne oblike spolnega nasilja in nadlegovanja v prostorih nočnega življenja – torej v okolju, ki bi moralo praviloma biti namenjeno zabavi, sprostitvi, druženju in izražanju identitete. Pa vendar, po eni izmed evropskih raziskav iz leta 2020, ki je med drugim vključevala tudi Slovenijo, je v teh okoljih spolno nasilje pogosto doživljalo dobrih 46 odstotkov žensk, 30 odstotkov transspolnih in nebinarnih oseb ter 12 odstotkov moških. Gibanje #MeToo je omogočilo, da se je o tem začelo govoriti pogosteje in glasneje. Še vedno pa, vsaj pri nas, ni dovolj mehanizmov, ki bi vsem družbenim skupinam omogočali varno klubsko izkušnjo.

Za to si že nekaj let prizadeva pretežno ljubljanski queer kolektiv Ustanova, ki ljubezen do glasbe in klubskih dogodkov prepleta z družbenopolitičnim udejstvovanjem. Jedro ekipe že od samega začetka tvorita Nina Hudej in NinaBelle, didžejki, producentki, klubski promotorki in aktivistki, ki že leta pomembno soustvarjata domačo sceno elektronske glasbe, med drugim v skupnem glasbenem projektu Warrego Valles ter z glasbenim programom v klubu Monokel na ljubljanski Metelkovi ter dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, ki deluje tik ob ljubljanski mestni hiši. Trenutna zasedba Ustanove se je izoblikovala v pokoronskem obdobju, ko se ji je pridružilo nekaj novih sil. Po dolgem zatišju, ko je bilo nočno življenje praktično neobstoječe, pa se je s svežim zagonom izoblikovala tudi še močnejša želja po ustvarjanju glasbenih dogodkov z aktivističnim, političnim nabojem, predvsem pa varnih in vključujočih.

Zgodba Ustanove se je začela leta 2018 v Pritličju – iz želje ekipe, ki se je sukala za šankom in pred njim, da bi se vključila ne samo v gostinski del prostora, pač pa tudi v glasbeni in vsebinski. Tako so se lepega večera vsi zbrali za mešalko in izkazalo se je, da je navdušenja in zanimanja dovolj, da lahko – z le še nekaj dodatno usvojenega znanja – ustanovijo DJ-kolektiv. Pravzaprav več kot le klasičen kolektiv – platformo, odprto za vsakogar in utemeljeno na prenosu znanja, vključevanju in soustvarjanju, hkrati pa družbeno angažirano in aktivistično.

Ideja, da bi združevali glasbo in aktivizem, je v prvi vrsti pomenila, da se bodo lotili organizacije dogodkov, kjer bi se enakopravnost vzpostavila na plesišču in tudi pred njim, s poudarkom na vključenosti vseh članov družbe. »Zato je pomembno, kakšna je vsebina tvojega dogodka,« pravi Nina Hudej. »Če imaš na primer popolnoma moški ’lajnap’, vsebina že sama po sebi kliče po tem, da se vzpostavljajo neke neenakosti in so ženske postavljene zgolj v vlogo konzumentk glasbe.«

Po evropski raziskavi iz leta 2020 je spolno nasilje v klubih pogosto doživljalo dobrih 46 odstotkov žensk, 30 odstotkov transspolnih in nebinarnih oseb ter 12 odstotkov moških.

Zdelo se jim je pomembno, da na dogodke vabijo ljudi, ki delajo in vrtijo zanimivo, svežo (elektronsko) glasbo, a niso zanimivi le zato, pač pa tudi zaradi svojega družbenega angažmaja. »Zgodovinsko gledano so queer glasbeniki vedno orali ledino, kar se tiče glasbenih žanrov, zlasti v elektronski glasbi. Tudi mi se trudimo, da vedno postrežemo z nekimi novostmi, namesto da nenehno prežvekujemo eno in isto glasbo,« pravi Nina Hudej.

Njihova primarna skrb pa je bila seveda zagotoviti varnost za vse, ki obiskujejo njihove dogodke, predvsem pa za pripadnice in pripadnike skupnosti LGBTQIA+, saj so bile tudi same članice Ustanove v klubskih prostorih vrsto let deležne različnih vrst nasilja in diskriminacije ali pa so bile temu priča. NinaBelle se spominja, kako neprijetne izkušnje je imela v klubih pred 15 ali 20 leti, ko je bilo nadlegovanje popolnoma normalizirano in ni bilo nobenih mehanizmov, ki bi to preprečevali. V Ustanovi se temu postavljajo po robu z jasnimi napovedmi, kaj je dovoljeno in kaj ne, na družbenih omrežjih in v napovedih dogodkov ter tudi v živo, na vhodu in na plesišču. Odločno na primer sporočajo, da na dogodku ne bodo tolerirali nikakršne oblike nasilja, nadlegovanja in nestrpnosti. Obiskovalcem naznanijo tudi, da vstopajo v varen prostor, temelječ na medsebojnem spoštovanju in raznolikosti tako nastopajočih kot občinstva. Pri tem pa v Ustanovi poudarjajo, da je organiziranje takšnih dogodkov velika odgovornost. Če jih oglašuješ kot varne prostore, moraš obljubo držati in biti zato še dodatno previden.

Prav zato je nastal projekt Rejv utopija, v katerem aktivno deluje Lana Križaj, sicer članica Ustanove, ki glasbo vrti pod DJ-imenom Balana. Projekt s tako imenovano ekipo za ozaveščanje deluje na terenu, na klubskih dogodkih, pripravljajo tudi predavanja in delavnice z namenom ozaveščanja in preprečevanja (spolnega) nasilja, nadlegovanja in diskriminacije v klubskih prostorih. V vnaprejšnjem dogovoru z organizatorji dogodkov in vodstvi klubov pa predvsem nudijo podporo in pomoč osebam, ki doživijo kakršnokoli izkušnjo posega v osebni prostor.

Predstavnice projekta Rejv utopija – v ekipi jih je sedem – so na dogodkih dobro vidne z odsevnimi trakovi in majicami. Če zmogljivost kluba to omogoča, vzpostavijo tudi posebno točko, sicer pa po dve ali tri predstavnice krožijo po klubu. Predstavijo se že na vhodu, kjer obiskovalcem razložijo »pravila igre« in da se lahko nanje obrnejo po pomoč. Delujejo torej preventivno in kurativno.

»Vedno ukrepamo na podlagi prijav,« pravi Lana Križaj. »Ne moremo si vzeti pravice, da bi na lastno pest odločale, kaj je bilo za nekoga tisto, kar je šlo čez mejo, in kaj ne. Vedno naredimo tako, kot si oseba, ki se je znašla v stiski, želi, saj je za nas ključno, da nam ljudje zaupajo. Torej, če se je nekomu zgodilo nekaj spornega, a ne želi nadaljnjega ukrepanja, si ne bomo vzele pravice, da bi to storile samovoljno. Potem ko se ti zgodi poseg v osebni prostor, se ti občutek kontrole in varnosti sesujeta in zelo pomembno je, da človeku vrneš nadzor nad situacijo in upoštevaš, kaj si sam želi. Velikokrat oseba potrebuje samo pogovor.«

To se v praksi lahko kaže na več načinov – tistim, ki pri njih poiščejo pomoč, razložijo, kakšne so možnosti, z njimi gredo lahko do varnostnika ali pokličejo policijo, lahko pa jim zgolj ponudijo pogovor ali kozarec vode, z njimi poiščejo prijatelje … Če opazijo, da je kdo komu podtaknil drogo v pijačo, ukrepajo nemudoma. Lana Križaj pa poudarja, da niso moralna policija ali varnostna služba, ne nadzorujejo obiskovalcev kluba in ne ocenjujejo intimnih situacij, razen v ekstremnih primerih.

Težava pri zagotavljanju dobrega počutja v nočnih klubih seveda ni le nasilje. »Res pa je, da so možnosti, koliko se imamo lahko dobro, za različne skupine ljudi drugačne. Ponavadi je za varnost žensk, queer in trans ljudi manj poskrbljeno, zato nam je še toliko pomembneje, da se počutijo varne in dobrodošle,« pravi Lana Križaj. Prav zato je tako zelo pomembno, kaj obiskovalcem sporočajo posamezni kolektivi in organizatorji – od tega je odvisno, kakšno občinstvo bodo privabili. »Članice Ustanove vemo, kako je biti na dogodku, kjer so prisotni nadlegovanje, homofobija in transfobija ter za tvojo varnost ni poskrbljeno, zato nam je kot organizatorkam dogodkov zelo pomembno, da se to preprečuje. Ne sme ostati vse na deklarativni ravni, treba je to izvajati v praksi.«

Nina Hudej temu dodaja, da je treba razmišljati širše in da morajo tisti, ki vodijo nočne klube, za varnost obiskovalcev poskrbeti tudi pred njimi. »Pogosto se pred kakšnim klubom zgodi pretep ali nadlegovanje, oni pa zamahnejo z roko in zaprejo vrata, rekoč, da to ni njihov problem. Mislim, da je to naslednji korak tega, za kar se borimo. Da klubi začnejo razmišljati, kako delovati pred svojim pragom.«

Platforma Ustanova ta petek, 19. maja, vabi na zabavo v ljubljanski klub Gromka. Dogodek, kjer bo navzoča tudi ekipa za ozaveščanje, ima – kot vsi njihovi dogodki – politično konotacijo, tokrat bodo ozaveščali o problemih našega javnega zdravstva. Pomembno se jim zdi, da raziskujejo presečišča med umetnostjo, zabavo in političnim. »Hočemo biti radikalni, ker potrebujemo radikalno klubsko izkušnjo. Seveda gre za zabavo in clubbing, ampak clubbing je političen. To, da plešeš in se imaš dobro, je politično dejanje, protest,« pravijo.